{"id":179633,"date":"2026-08-03T20:07:10","date_gmt":"2026-08-03T20:07:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/179633\/"},"modified":"2026-08-03T20:07:10","modified_gmt":"2026-08-03T20:07:10","slug":"600-let-pozneje-forenzika-razkrila-zakaj-in-kako-so-nekoc-zrtvovali-otroke","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/179633\/","title":{"rendered":"600 let pozneje: forenzika razkrila, zakaj in kako so neko\u010d \u017ertvovali otroke"},"content":{"rendered":"<p>    <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/08\/03\/851319\/Orig-The_replica_of_the_plomo_mummy_at_the_Museo_Nacional_de_Historia_Natural_in_Sangtiago_Chile_2009_May_24-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/08\/03\/851319\/Orig-The_replica_of_the_plomo_mummy_at_the_Museo_Nacional_de_Historia_Natural_in_Sangtiago_Chile_2009_May_24-600.webp\" class=\"main-gallery-image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Wide-The_replica_of_the_plomo_mummy_at_the_Museo_Nacional_de_Historia_Natural_in_Sangtiago_Chile_200.webp\" alt=\"Replika mumije Plomo v Prirodoslovnem muzeju v Santiagu v \u010cilu. \/ Foto: Wikipedia\"\/><\/p>\n<p>Replika mumije Plomo v Narodnem\u00a0naravoslovnem\u00a0muzeju v Santiagu v \u010cilu. \/ Foto: Wikipedia<\/p>\n<p>600 let pozneje: forenzika razkrila, zakaj in kako so neko\u010d \u017ertvovali otroke<\/p>\n<p>Nova \u0161tudija razkriva kruto ozadje rituala in naporno ve\u010dmese\u010dno potovanje otrok pred njihovo tragi\u010dno smrtjo visoko v Andih.<\/p>\n<p>Znanstveniki so z uporabo najnovej\u0161ih forenzi\u010dnih metod ovrgli sedem desetletij staro prepri\u010danje o mirni smrti ene najbolj znanih inkovskih mumij. De\u010dek s hriba Cerro El Plomo, ki so ga inkovski sve\u010deniki pred skoraj \u0161eststo leti \u017ertvovali visoko v \u010dilskih Andih, ni umrl zaradi podhlajenosti med spanjem, temve\u010d je bil \u017ertev mo\u010dnega udarca v glavo s kamnitim kijem.<\/p>\n<p>Mednarodna ekipa raziskovalcev je v \u0161tudiji, objavljeni te dni v znanstveni reviji <a href=\"https:\/\/www.science.org\/doi\/epdf\/10.1126\/sciadv.adz9055\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">Science Advances<\/a>, ponovno preiskala posmrtne ostanke treh \u017ertev zloglasnega inkovskega rituala \u017ertvovanja otrok, znanega kot capacocha. Poleg 8- do 9-letnega de\u010dka iz El Ploma, \u010digar telo od leta 1954 hrani Narodni naravoslovni muzej v Santiagu, so analizirali \u0161e posmrtne ostanke 9-letne deklice in 18-letnega dekleta, odkrite\u00a0na gori Cerro Esmeralda v pu\u0161\u010davi Atacama.<\/p>\n<p>    <a class=\"se-card__wrap se-card--link\" href=\"https:\/\/www.dnevnik.si\/nedeljski\/prosti-cas\/znanost-in-tehnologija\/arheologi-resili-stoletno-uganko-ne-teh-5200-lukenj-niso-ustvarili-vesoljci-2767470\/\" data-upscore-url=\"\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" class=\"se-image se-image--card\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Wide-optimised-400.webp\" alt=\"Pogled od blizu \/ Foto: C. Stanish Et Al.\"\/><\/p>\n<p>RAZLAGA<\/p>\n<p>Arheologi re\u0161ili stoletno uganko: ne, teh 5200 lukenj niso ustvarili vesoljci<\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>Vse od odkritja de\u010dka iz El Ploma na nadmorski vi\u0161ini 5400 metrov je v znanstveni skupnosti veljalo, da je umrl mirne smrti. Omamljen naj bi zaspal v snegu in zmrznil. Toda najsodobnej\u0161i skenerji in tridimenzionalne ra\u010dunalni\u0161ke simulacije, kakr\u0161ne se obi\u010dajno uporabljajo v avtomobilski industriji in moderni forenziki, so razkrili precej bolj nasilno zgodbo. Analiza je pod de\u010dkovo ko\u017eo na \u010delu pokazala skoraj tri centimetre dolgo zlomljeno lobanjsko kost. Ra\u010dunalni\u0161ki test je potrdil, da po\u0161kodba ustreza natan\u010dno odmerjenemu udarcu s silo, najverjetneje prizadejanemu z zvezdastim kamnitim kijem, ki je bil v tistem \u010dasu zna\u010dilno inkovsko oro\u017eje.<\/p>\n<p>Brez znakov ozeblin<\/p>\n<p>Da podhlajenost ni bila vzrok smrti, so potrdile tudi dermatolo\u0161ke analize, ki na ko\u017ei niso odkrile nobenih znakov ozeblin. Namesto tega so raziskovalci v de\u010dkovem \u017eelodcu in raz\u0161irjenem po\u017eiralniku na\u0161li ostanke obilnega, obredno pripravljenega obroka. Sledovi na obla\u010dilih ka\u017eejo, da je de\u010dek tik pred usodnim udarcem bruhal, kar strokovnjaki pripisujejo izjemnemu stresu ali vi\u0161inski bolezni.<\/p>\n<p>Zanimiv je tudi podatek, da so bila bogata tekstilna obla\u010dila, v katera so bile zavite \u017ertve, do 160 let starej\u0161a od trupel. Inki so namre\u010d dragocene dru\u017einske dedi\u0161\u010dine pogosto uporabljali kot daritve, s \u010dimer so vzpostavljali avtoriteto in zavezni\u0161tva z lokalnimi voditelji na novoosvojenih ozemljih.<\/p>\n<p>Natan\u010den vzrok smrti pri dveh \u017ertvah za zdaj ostaja neznan. Raziskovalcem je sicer uspelo ovre\u010di prej\u0161nje teorije o zadavljenju, saj so njune podjezi\u010dne kosti ostale nepo\u0161kodovane, vendar so bila telesa med nestrokovno avtopsijo v sedemdesetih letih preve\u010d po\u0161kodovana za dokon\u010dne zaklju\u010dke.<\/p>\n<p>\u0160tudija z uporabo izotopske analize las, ki delujejo kot nekak\u0161en biolo\u0161ki arhiv, razkriva tudi pretresljivo logistiko inkovskega imperija in trpljenje \u017ertev v mesecih pred smrtjo. Analiza petih razli\u010dnih izotopov (ogljika, du\u0161ika, \u017evepla, kisika in vodika) v laseh je pokazala, da so otroci pred smrtjo prepotovali ogromne razdalje.<\/p>\n<p>Ustrahovanje in integracija<\/p>\n<p>De\u010dek z El Ploma je v devetih mesecih prehodil osupljivih 2600 do 2800 kilometrov, najverjetneje od inkovske prestolnice Cusco na obmo\u010dju dana\u0161njega Peruja. Njegovo naporno pot potrjujejo izraziti \u017eulji na stopalih, ki so za otroka te starosti izjemno redki. Dekleti sta v treh do petih mesecih prehodili med 900 in 1200 kilometri. V zadnjih tednih \u017eivljenja se je njihova prehrana poenotila in obogatila s koruzo, kar ka\u017ee na dr\u017eavno sponzorirano potovanje in skrbno na\u010drtovano oskrbo v skupnostih, skozi katere so potovali.<\/p>\n<p>Ritual capacocha je veljal za eno najpomembnej\u0161ih dr\u017eavnih ceremonij Inkov, ki so jo izvajali ob klju\u010dnih dogodkih, kot so bile naravne katastrofe, voja\u0161ke zmage ali smrt vladarja. Nova radiokarbonska datiranja ostanke teh treh \u017ertev ume\u0161\u010dajo v sredino 15. stoletja (med letoma 1440 in 1480). To je obdobje pred popolno voja\u0161ko konsolidacijo inkovskega imperija na njegovih ju\u017enih mejah.<\/p>\n<p>Strokovnjaki zato poudarjajo, da ti obredi niso bili zgolj verske narave. \u0160lo je za premi\u0161ljeno politi\u010dno strategijo ustrahovanja in integracije. Zanimiv je tudi podatek, da so bila bogata tekstilna obla\u010dila, v katera so bile zavite \u017ertve, do 160 let starej\u0161a od trupel. Inki so namre\u010d dragocene dru\u017einske dedi\u0161\u010dine pogosto uporabljali kot daritve, s \u010dimer so vzpostavljali avtoriteto in zavezni\u0161tva z lokalnimi voditelji na novoosvojenih ozemljih.<\/p>\n<p>Raziskovalci ob tem opozarjajo, da ra\u010dunalni\u0161ke simulacije prika\u017eejo samo biomehansko plat dogodka in ne morejo v celoti rekonstruirati zgodovinskega prizori\u0161\u010da.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Replika mumije Plomo v Narodnem\u00a0naravoslovnem\u00a0muzeju v Santiagu v \u010cilu. \/ Foto: Wikipedia 600 let pozneje: forenzika razkrila, zakaj&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":179634,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[43695,3621,45695,43715,45697,45694,22419,59,61,62,37,58,60,38,45698,14889,45696],"class_list":["post-179633","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-antropologija","tag-arheologija","tag-capacocha","tag-forenzicna-analiza","tag-inkovski-imperij","tag-inkovski-rituali","tag-mumije","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zgodovina-juzne-amerike","tag-znanstvena-raziskava","tag-zrtvovanje-otrok"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117033385591168442","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/179633","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=179633"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/179633\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/179634"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=179633"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=179633"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=179633"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}