Slovenske reke se soo\u010dajo z vse vi\u0161jimi temperaturami vode in nizkimi pretoki, ki odlo\u010dilno spreminjajo \u017eivljenjske pogoje za ribe. Zato je po navedbah Zavoda za ribi\u0161tvo Slovenije nujna za\u010dasna omejitev ribolova. Med prvimi je bila s 1. avgustom uvedena na Cerkni\u0161kem jezeru in Savi Bohinjki, pridru\u017euje pa se \u0161e vedno ve\u010d drugih ribolovnih obmo\u010dij.<\/p>\n
Ribe na robu pre\u017eivetja zaradi vro\u010dine in su\u0161e<\/p>\n
Za\u010dasno ustavitev ribolova uvajajo zaradi nizkega vodostaja, visokih temperatur vode, zmanj\u0161ane vsebnosti kisika ter drugih neugodnih okoljskih razmer za ribe. “Ribe se po nekaterih rekah sprehajajo \u017ee po svojem robu. Temperatura vode v vi\u0161ini 23 ali 24 stopinj Celzija tam, kjer so postrvi, je smrtonosna. Ribolov pa je za ribe \u0161e dodatni stresni moment, ki se mu moramo izogniti, da ohranimo ribje populacije, da zagotovimo trajnostno upravljanje,”\u00a0je za STA danes povedal v. d. direktorja zavoda Matev\u017e Podjed.<\/p>\n
Tudi Ribi\u0161ka zveza Slovenije je pozvala ribi\u0161ke dru\u017eine, da glede na stanje vodnih teles v njihovih okoli\u0161ih razmislijo o morebitni za\u010dasni prepovedi izvajanja \u0161portnega ribolova do umiritve vremenskih razmer. Prav tako poziva posamezne ribi\u010de, da trenutno izvajajo ribolov samo tam, kjer ni nevarnosti za ribji \u017eivelj.<\/p>\n
Reke so vse toplej\u0161e, kisika je vse manj<\/p>\n
Kot pojasnjujejo na zavodu za ribi\u0161tvo, podatki Agencije RS za okolje (Arso) ka\u017eejo, da so bile povpre\u010dne letne temperature slovenskih rek leta 2024 za 1,1 stopinje Celzija vi\u0161je od povpre\u010dja obdobja 1991-2020. Najve\u010dja odstopanja so bila zabele\u017eena avgusta, ko so temperature presegale dolgoletno povpre\u010dje za 2,6 stopinje Celzija.<\/p>\n
Podobni trendi se ka\u017eejo tudi letos. Dolgotrajna vro\u010dinska obdobja in nizki pretoki spreminjajo temperaturni re\u017eim vodotokov, zmanj\u0161ujejo koli\u010dino raztopljenega kisika ter vplivajo na razpolo\u017eljivost \u017eivljenjskega prostora za ribe in druge vodne organizme.<\/p>\n
Najbolj ogro\u017eeni sta poto\u010dna postrv in lipan<\/p>\n
“Na najbolj prizadetih vodotokih se zato kot eden od ukrepov sodobnega ribi\u0161kega upravljanja za\u010dasno omeji tudi ribolov. Namen teh ukrepov je ribjim populacijam v obdobjih izjemno neugodnih hidrolo\u0161kih in temperaturnih razmer zagotoviti \u010dim ugodnej\u0161e pogoje za pre\u017eivetje ter prispevati k dolgoro\u010dnemu ohranjanju zdravih sladkovodnih ekosistemov,” so v dana\u0161njem sporo\u010dilu za javnost izpostavili na zavodu za ribi\u0161tvo.<\/p>\n
Med najbolj ob\u010dutljive domorodne sladkovodne vrste sodita poto\u010dna postrv (Salmo trutta) in lipan (Thymallus thymallus). \u010ceprav se ribe ob visokih temperaturah umikajo v hladnej\u0161e pritoke, globlje tolmune in zasen\u010dene dele vodotokov, dolgotrajni vro\u010dinski valovi pogosto prese\u017eejo tudi sposobnost teh naravnih zato\u010di\u0161\u010d, da jim zagotovijo ustrezne razmere za pre\u017eivetje.<\/p>\n
Kljub temu da v Sloveniji velik del \u0161portnega ribolova poteka po na\u010delu ujemi in spusti, pri katerem ribi\u010d ulovljeno ribo \u017eivo vrne v vodotok, je v tak\u0161nih razmerah po navedbah zavoda za ribi\u0161tvo nujno za\u010dasno omejiti ribolov. “Tak\u0161ni ukrepi predstavljajo pomemben del odgovornega upravljanja voda ter ohranjanja zdravih ribjih populacij in vodnih ekosistemov,” so pojasnili.<\/p>\n
Sava Bohinjka med prvimi z omejitvijo ribolova<\/p>\n
Letos je bila med prvimi omejitev uvedena na Savi Bohinjki. “Kljub temu da je Sava Bohinjka alpska reka, je hkrati tudi eden najbolj izpostavljenih primerov prepletanja vplivov podnebnih sprememb, vse ve\u010djih pritiskov zaradi razvoja turisti\u010dne dejavnosti ter drugih posegov v prostor. Na tak\u0161nih vodotokih obi\u010dajni na\u010dini upravljanja ne zado\u0161\u010dajo ve\u010d,” so \u0161e poudarili na zavodu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovenske reke se soo\u010dajo z vse vi\u0161jimi temperaturami vode in nizkimi pretoki, ki odlo\u010dilno spreminjajo \u017eivljenjske pogoje za…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":179815,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[14132,4697,59,61,11447,62,37,58,60,38,1146],"class_list":["post-179814","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-ogrozenost","tag-prepoved","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-ribolov","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-susa"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117034691219088770","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/179814","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=179814"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/179814\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/179815"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=179814"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=179814"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=179814"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}