{"id":179934,"date":"2026-08-04T05:12:12","date_gmt":"2026-08-04T05:12:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/179934\/"},"modified":"2026-08-04T05:12:12","modified_gmt":"2026-08-04T05:12:12","slug":"odiseja-nolanov-realisticni-spopad-s-posastmi-lastnega-uma","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/179934\/","title":{"rendered":"Odiseja: Nolanov realisti\u010dni spopad s po\u0161astmi lastnega uma"},"content":{"rendered":"

Britanski cinefil je najbr\u017e zadnji popolnoma avtorski re\u017eiser na najve\u010djem odru, saj lahko posname izdelke, ki si jih sam izbere, na na\u010din, v katerega sam verjame in za okolje, v katerega je \u0161e vedno trdno zaljubljen \u2212 njegovi filmi \u0161e vedno precej bolje delujejo na velikem platnu kot na manj\u0161ih zaslonih. Temu priti\u010de tudi izplen, saj so njegovi filmi praviloma finan\u010dne uspe\u0161nice.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\u010ce k temu dodamo \u0161e njegovo nesporno kakovost, se ne gre \u010duditi, da njegovi filmi postanejo fenomen oziroma mno\u017ei\u010dni predmet preu\u010devanja, sam Nolan pa pogosto u\u017eiva status (pol)bo\u017eanstva, zaradi \u010desar se zdi, da skoraj ni \u010dloveka, ki ne bi ostal ravnodu\u0161en. Ve\u010dina se priklju\u010di skupini skoraj fanati\u010dnih obo\u017eevalcev, manj\u0161i del pa ga rad spljuva in daje slab\u0161alne oznake. V tednih in mesecih pred premiero Odiseje<\/a> so tako splet zasula mnenja, da je (predvsem zaradi izbire igralcev) postal woke-populist.<\/p>\n

Ko se je izkazalo, da je ta o\u010ditek zgre\u0161il bistvo, je ve\u010dji del kritik pre\u0161el na podro\u010dje, da gre za slabo priredbo, nevredne anti\u010dnega “originala”. <\/p>\n

Eden mojih najljub\u0161ih filmov je Dobri Will Hunting. Te\u017eko pre\u0161tejem, kolikokrat sem ga pogledal v celoti ali pa zgolj prizore na hodnikih univerze MIT, kjer je naslovni junak (Matt Damon) “\u010de\u010dkal” genialne matemati\u010dne uvide. Moram priznati, da me \u0161e vedno prevzame na ve\u010d ravneh, kar nekaj mojim matemati\u010dnim kolegom pa gre preprosto na \u017eivce, predvsem iz vidika, da nerealno prikazuje delovanje genijev, ta upodobitev namre\u010d zanika nujno in dolgotrajno delo, hitre re\u0161itve pa skorajda upodobi kot bo\u017ejo mano. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Will
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tWill Hunting (Matt Damon) v dialogu s terapevtom Seanom (Robin Williams) omeni Heleno iz Troje. Foto: IMDb<\/p>\n

A to je “samo” film. Upodobitev neke zgodbe v viziji dveh mladeni\u010dev (Damona in Bena Afflecka). Priredba arhetipa o Pepelki. Zato tudi razumem, da morda del nekaterih skupin (knji\u017eevniki, anti\u010dni filologi) moti Nolanova interpretacija. Prevajalka Emily Wilson je, denimo, film povsem raztrgala, zaklju\u010dila je, da bi jo bilo sram, \u010de bi se podpisala pod ta scenarij (mimogrede, scenariji nikoli niso bili Nolanova najmo\u010dnej\u0161a to\u010dka). A prihajam do istega zaklju\u010dka kot pri Willu Huntingu, to je interpretacija klasi\u010dne zgodbe, ki veliko pove predvsem o sodobnem \u010dasu. <\/p>\n

\u0160e ena vrsta kritik gre v smer, da je Nolan obsedenec z u\u010dinki, s katerimi \u017eeli zavesti in hipnotizirati gledalce z upodobitvijo vseh po\u0161asti, zmanjka pa mu na \u010dustveni ravni. A tu se mi zdi, da ve\u010dina (kritikov) vendarle spregleda Nolanovo karierno nit \u2212 v resnici je realist. Pomislimo na njegovo Batmanovo trilogijo (ki je silovito spremenila upodobitev superjunakov), pomislimo na \u010darovnijo in magijo (ki je v Presti\u017eu razlo\u017eena z logiko), pomislimo na znanstveno-fantastiko (ki v Medzvezdju<\/a> temelji na resni\u010dni fiziki nobelovca Kipa Thorna; v Izvoru<\/a> pa se sanje ne predajo lucidnosti in nadrealizmu Salvadorja Dalija, ampak sledijo trdi in matemati\u010dni logiki). Najbr\u017e je to tudi del razloga, da se tako fanati\u010dno izogiba ra\u010dunalni\u0161kim u\u010dinkom, ampak (skoraj) vse \u017eeli posneti s kamero. Realisti\u010dno. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Odisej
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOdisej in glas (njegovega) razuma. Foto: IMDb<\/p>\n

\u010ce ne \u017eelite ni\u010desar izvedeti o filmu, na tem mestu prenehajte z branjem, saj sledijo kvarniki.<\/p>\n

Nolanov realisti\u010den pristop k Homerjevi pesnitvi velikega junaka, ki na poti domov sre\u010duje bo\u017eanstva, po\u0161asti in druge nevarnosti, se najbolje izrisujejo v dejstvu, da v filmu prika\u017ee enega samega boga in sicer Ateno (Zendaya), kakor pa izvemo v samem zaklju\u010dku, ima ta obraz dekleta, ki je umorjeno ob osvojitvi Troje. Nih\u010de drug ne vidi tega “bo\u017eanstva”, to je le privid velikega ranjenega vojaka, ki trpi posttravmatski sindrom. Na tem mestu je \u010dutiti, kako si re\u017eiser podaja tematsko \u0161tafeto med svojimi izdelki: v Tenetu<\/a> omenja fizika Oppenheimerja, o katerem je nato posnel istoimensko biografijo, ki je prejela sedem oskarjev. Oppenheimer<\/a> je predstavljen z vizijo uni\u010devalca svetov, kar ne nazadnje velja za Odiseja, ki seme genocida zasadi z idejo trojanskega konja. V Odiseji<\/a> ga ta odlo\u010ditev preganja do konca sveta.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Senca
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSenca prevare ga preganja deset let. Foto: Uradna stran filma<\/p>\n

Ni presenetljivo, da je to tudi podoba filmskega plakata, v ospredju je osrednji junak, za njim pa konj, ki se dviga ter seveda ogenj kot simbol popolnega uni\u010denja in dolgotrajne posledice (krivda ga kljuva, travmatizira in preizku\u0161a).<\/p>\n

V tej maniri lahko beremo tudi ostale fantasti\u010dne prikazni. Kiklopi (v filmu je prikazan le en) in mogo\u010dni Lestrigonci niso ni\u010d drugega kot Odisejev obrambni mehanizem, ki opravi\u010duje nesmiseln krvni davek vojn.<\/p>\n

Morda \u0161e bolj zanimiva je interpretacija \u017eensk, \u010darovnica Kirka (odli\u010dna Samantha Morton) vojakov ne spremeni v pra\u0161i\u010de, ampak simbolno poka\u017ee, kako vojna in gon po pre\u017eivetju ljudi spremeni v divje \u017eivali brez (moralnega) nadzora. <\/p>\n

Tako pridemo do Kalipso (Charlize Theron), na\u0161 junak na njenem otoku pre\u017eivi kar sedem let, kjer je bil po uradni interpretaciji ujetnik (in spolni su\u017eenj, kar skorajda vse upodobitve ignorirajo), v posttravmatskem branju pa Odiseja lahko vidimo kot nekoga, ki je po vojni grozoti izbral la\u017ejo pot in se predal coni udobja, kjer je lahko pozabil na vse grozote in u\u017eival v trenutku. Trenutku, ki se je raztegnil na kar sedem let, ko je vendarle vse pre\u010distil in spoznal, da je pri\u0161el \u010das za vrnitev v realnost. Ta upodobitev \u0161e kako spominja na Izvor in dolgotrajno vrnitev Cobba (Leonardo DiCaprio), ki je ujet pri \u017eeni Mal (Marion Cotillard), ki jo lahko razumemo kot manifestacijo krivde. Tako Odisej kot Cobb se k dru\u017eini vrneta \u0161ele, ko sabotirata lastni um in sprejmeta lastno krivdo. <\/p>\n

Mimogrede, ni naklju\u010dje niti, da sta tako Cobb kot Odisej izrazito nezanesljiva pripovedovalca. Cobb (si) la\u017ee, da bi pre\u017eivel v sanjah, Odisej pa ob\u010dinstvu (in sebi), da bi opravi\u010dil smrt sotrpinov. Po\u0161asti tako niso resni\u010dne, ampak je po\u0161astna njegova ambicija po zavojevanju Troje, ki je izstavila visok ra\u010dun. Nezanesljivost dobro podpira tudi glasba (od barda\/reperja Travisa Scotta do arhai\u010dnih zvokov skladatelja Ludwiga G\u00f6ranssona, ki delujejo v funkciji notranjega nemira). <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nolan
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNolan ves \u010das stavi na film, ki je namenjen velikemu platnu. Glede na to, da je velik prista\u0161 (in apostol) tehnologije Imax (v Evropi skorajda ni dvoran, ki bi lahko predvajale v tej tehnologiji), se lahko vpra\u0161amo o smiselnosti tega po\u010detja. Ne nazadnje lahko film beremo tudi kot Nolanovo avtobiografsko metaforo za poklic re\u017eiserja. Foto: IMDb<\/p>\n

Nolanova Odiseja tako ni film o gr\u0161kih mitih (ve\u010dkrat sli\u0161imo stavek “dobe je konec”), ampak predvsem o sodobnem \u010dloveku, ki mora premagati posledice lastnih “vojn” (ki jih lahko razumemo v najrazli\u010dnej\u0161ih kontekstih). Odiseju odre\u0161itve ne predstavlja prestol v doma\u010dem kraju, ampak trenutek, ko se odlo\u010di, da resnici pogleda v o\u010di in odlo\u017ei breme. <\/p>\n

Odiseja gotovo ni najbolj\u0161i film leta, je pa vsekakor najve\u010dja filmska izku\u0161nja leta. V \u010dasu, ko so algoritmi dru\u017ebenih omre\u017eij ob\u010dinstvo razbili na tiso\u010de drobnih in izoliranih mehur\u010dkov, so tako veliki filmi (ki omogo\u010dajo res redke utrinke monokulture) napaka v sistemu. Napaka, ki ka\u017ee, da ima film v pravih rokah \u0161e vedno magi\u010dno mo\u010d. Kot trojanski konj. In to je brez dvoma ena ve\u010djih Nolanovih zmag. <\/p>\n

PS: Umetni\u0161ka dela svoj uspeh dose\u017eejo tudi s tem, da \u010dloveka silijo k razmi\u0161ljanju in iskanju vedno novih (in sodobnih) interpretacij. Kak\u0161na pa je va\u0161a? Kako je film nagovoril vas? <\/p>\n

Obvestilo uredni\u0161tva:<\/p>\n

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odra\u017ea nujno stali\u0161\u010d uredni\u0161tev RTV Slovenija.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Britanski cinefil je najbr\u017e zadnji popolnoma avtorski re\u017eiser na najve\u010djem odru, saj lahko posname izdelke, ki si jih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":179935,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[18720,114,1128,14044,62,37,58,60,38,115],"class_list":["post-179934","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-christopher-nolan","tag-entertainment","tag-film","tag-odiseja","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117035528984762653","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/179934","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=179934"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/179934\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/179935"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=179934"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=179934"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=179934"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}