![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/sledi-vlage.jpg.webp\")
Iz sodnega spisa: talne obloge in sledi vlage v prostorih ob prevzemu. (Foto: Arhiv Demokracije)<\/p>\nV samem srcu Ljubljane ob Tromostovju stoji stavba iz leta 1938. Zgrajena je bila po na\u010drtih arhitekta Stanislava Rohrmana za trgovca Emerika Mayerja, dedka dana\u0161njega lastnika Federica Pignatellija della Leonessa. Zunanjost in notranjost sta za\u0161\u010diteni kot kulturna dedi\u0161\u010dina. In prav ta stavba je postala prizori\u0161\u010de spora, ki odpira temeljno vpra\u0161anje: ali sme velika banka s pomo\u010djo sodi\u0161\u010da uti\u0161ati \u010dloveka, ki javno pove, kaj se je z njegovo lastnino zgodilo?<\/p>\n
Za razumevanje vsega, kar sledi, je pomemben prikaz ozadja. Banka UniCredit je pri sodi\u0161\u010du dosegla za\u010dasno odredbo, s katero je lastniku Federicu Pignatelliju prepovedano nadaljnje objavljanje zgodbe o sporu, ki ga ima s to banko. Banka je namre\u010d najemala prostore, o katerih je govora, lastnik pa jo to\u017ei za povzro\u010deno \u0161kodo in zaradi nepla\u010devanja najemnine. Sodi\u0161\u010de je pri tem prevzelo tezo banke, da gre za neresni\u010dne in protipravne trditve, to pa je storilo, ne da bi nasprotno stran sploh zasli\u0161alo.<\/p>\n
Lastnik je na odredbo odgovoril z obse\u017enim ugovorom. Zato v tem \u010dlanku dosledno lo\u010dujemo dvoje: na eni strani trditve banke, ki jih je sodi\u0161\u010de v svojem sklepu prevzelo, in na drugi strani odgovor lastnika iz ugovora, ki te trditve s konkretnimi dokazi zavra\u010da.<\/p>\n
Kaj je pravzaprav storil lastnik<\/p>\n
Na okna svoje stavbe, obrnjene proti reki, je Federico Pignatelli namestil napise: da je UniCredit trajno po\u0161kodoval zgodovinsko stavbo, da je bila skupina UniCredit kaznovana z ve\u010d kot milijardo evrov glob s strani regulatorjev in vrednostno sodbo, da tej banki ne zaupa. Napisi so prek QR kode vodili na spletno stran, kjer so bile trditve podrobneje pojasnjene. Ta stran je bila po za\u010dasni odredbi umaknjena.<\/p>\n
To ni bil izbruh jeze brez podlage. Za vsako od trditev lastnik navaja dokaze, ki so vklju\u010deni v sodni spis.<\/p>\n
\u0160koda na stavbi ni zgolj beseda proti besedi<\/p>\n
Iz sodnega spisa: talne obloge in sledi vlage v prostorih ob prevzemu. (Foto: Arhiv Demokracije)<\/p>\n
Najte\u017ejo obto\u017ebo z napisov, da je banka po\u0161kodovala za\u0161\u010diteno stavbo, lastnik v ugovoru opira na mnenje sodnega izvedenca, pridobljeno v lo\u010denem sodnem postopku zavarovanja dokazov, in na predhodno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n
Po ugotovitvah izvedenca je UniCredit \u010dez originalni leseni parket, ki je sam po sebi predmet spomeni\u0161kega varstva, nalepil nove talne obloge, ga ponekod razrezal za napeljavo kablov, dele pa celo zabetoniral. Ker je bil parket prekrit z neprodu\u0161nim materialom, naj bi zaradi vlage in pomanjkanja zra\u010denja na ve\u010d mestih strohnel. Podobno naj bi po izveden\u010devih ugotovitvah zaradi opu\u0161\u010denega vzdr\u017eevanja propadla tudi lesena okna, do te mere, da jih je treba v celoti zamenjati.<\/p>\n
Banka se pri svoji obrambi sklicuje na izjavo svoje pri\u010de, vodje nabave Katarine Gole, ki trdi, da so bili prostori ob koncu najema mokro o\u010di\u0161\u010deni in v celoti prebeljeni, torej vrnjeni urejeni. Tej izjavi pa neposredno nasprotujejo mnenje sodnega izvedenca in fotografije iz spisa: strohnel parket, prekrit z neprodu\u0161nimi oblogami, in do razpada propadla lesena okna.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/parket.png.webp\")
Iz sodnega spisa (postopek zavarovanja dokazov): originalni leseni parket, razkrit izpod pozneje polo\u017eenih talnih oblog. (Foto: arhiv Demokracije)<\/p>\n
\u010ce je bila stavba res vrnjena urejena, se ponuja preprosto vpra\u0161anje: kdo je potem povzro\u010dil \u0161kodo, ki jo ka\u017eejo fotografije? Odgovor je po lastnikovih navedbah povezan s tem, kdo je imel v spornem obdobju dostop do prostorov. Lastnik trdi, da je bila primopredaja opravljena \u0161ele decembra 2025 in da UniCredit prostorov dejansko ni nikoli povsem izpraznil. \u010ce te navedbe dr\u017eijo, je \u0161koda nastajala v \u010dasu, ko so bili prostori v posesti banke, ne lastnika.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/okenski-okvir.png.webp\")
Iz sodnega spisa: leseni okenski okvir s sledovi preperevanja. (Foto: arhiv Demokracije)<\/p>\n
Milijardne globe: kaj ka\u017eejo javni podatki<\/p>\n
Banka je pred sodi\u0161\u010dem trdila, da je navedba o milijardnih globah neresni\u010dna, in se sklicevala na to, da je bila slovenska banka kaznovana le s 63.000 evri in opominom. Lastnik pa v ugovoru odgovarja, da se napis ni nana\u0161al na slovensko h\u010derinsko dru\u017ebo, temve\u010d na mednarodno skupino UniCredit, in na\u0161teva globe, ki so bile tej skupini izre\u010dene v ve\u010d dr\u017eavah in jih je mogo\u010de preveriti v javno dostopnih virih.<\/p>\n
Po teh podatkih najvi\u0161ja postavka izvira iz Zdru\u017eenih dr\u017eav: UniCreditova nem\u0161ka enota je leta 2019 priznala krivdo, ker je prek ameri\u0161kega finan\u010dnega sistema v nasprotju s sankcijami obdelala za ve\u010d sto milijonov dolarjev transakcij v korist iranskih subjektov, med njimi tudi subjekta, ozna\u010denega kot raz\u0161irjevalca oro\u017eja za mno\u017ei\u010dno uni\u010devanje. Poravnava je zna\u0161ala okrog 1,3 milijarde dolarjev.<\/p>\n
Sledijo kr\u0161itve konkuren\u010dnega prava. Evropska komisija je banki nalo\u017eila dobrih 69 milijonov evrov globe zaradi sodelovanja v kartelu pri trgovanju z evropskimi dr\u017eavnimi obveznicami. Romunski organ za konkurenco jo je zaradi manipulacije z referen\u010dno obrestno mero (ROBOR) kaznoval z okrog 82 milijoni evrov. Italijanski organ za varstvo osebnih podatkov ji je zaradi kr\u0161itve varstva podatkov, ki je prizadela na tiso\u010de strank, izrekel 2,8 milijona evrov. Kr\u0161itve niso ostale niti pri nas: Banka Slovenije je slovenski UniCredit kaznovala s 63.000 evri zaradi pomanjkljivosti pri prepre\u010devanju pranja denarja.<\/p>\n
Skupaj te globe po navedbah lastnika presegajo 1,29 milijarde evrov. Ne gre za nepreverjene obto\u017ebe, temve\u010d za odlo\u010ditve regulatorjev v ve\u010d dr\u017eavah, ki so javno dostopne in dokumentirane.<\/p>\n
Argument banke: nepopravljiva \u0161koda ugledu<\/p>\n
In kako se brani banka? Njen glavni argument je, da napisi in spletna stran nepopravljivo \u0161kodujejo njenemu ugledu in dobremu imenu. Poslovanje banke, pravi, temelji na zaupanju. Ker napisi stojijo na eni najbolj prometnih lokacij v prestolnici, naj bi \u0161koda nara\u0161\u010dala z vsakim dnem in je pozneje ne bi bilo mogo\u010de povrniti.<\/p>\n
Argument je poveden. Velika, mednarodna banka trdi, da ji nepopravljivo \u0161kodo povzro\u010da en sam nezadovoljen lastnik z napisi na svojih oknih. Ta pa svoje trditve opira na sodnega izvedenca, mnenje spomeni\u0161ke stroke in javno objavljene podatke o globah.<\/p>\n
\u0160e bolj nelogi\u010dna trditev: da naj bi z znamko banke ogla\u0161eval svojo stavbo<\/p>\n
Banka se ni ustavila pri ugledu. Segla je tudi po pravu nelojalne konkurence in po svojih znamkah ter zatrjevala, da naj bi lastnik ime in logotipe UniCredit izkoristil za ogla\u0161evanje svoje stavbe in s tem za dvig njene vrednosti. Sodi\u0161\u010de je to razlago prevzelo in v sklepu celo zapisalo, da je stavba lastnikovo glavno \u00bbblago\u00ab, s katerim kot ponudnik nepremi\u010dnin nastopa na trgu.<\/p>\n
Lastnik v ugovoru opozarja, da si tak\u0161na trditev sama nasprotuje. Kako naj bi oglas, da je stavba po\u0161kodovana in v nepopravljivem stanju, dvignil njeno vrednost ali privabil najemnike? Nih\u010de razumen si ne \u017eeli najeti nepremi\u010dnine, za katero lastnik sam javno trdi, da je trajno uni\u010dena. Sporo\u010dilo, da je stavba razdejana, in domnevni oglas, da je privla\u010dna za najem, se preprosto izklju\u010dujeta.<\/p>\n
Temu velja dodati, da lastnik stavbe zaradi ravnanja banke sploh ne more oddajati; po njegovih navedbah je banka namre\u010d ni izpraznila in jo \u0161e vedno zaseda. Tudi napisi nimajo nobenega elementa ponudbe, ne cene, ne kontakta, ne podatka o razpolo\u017eljivosti, znak banke pa je celo pre\u010drtan. Po lastnikovem stali\u0161\u010du gre za o\u010diten napa\u010den prikaz sodi\u0161\u010du, ki ga to, v nasprotju z vsako logiko, ni preverilo.<\/p>\n
In prav to je zgovorno. Ko banka na kritiko ni mogla odgovoriti po vsebini, je menjavala pravne podlage, od varstva ugleda h konkuren\u010dnemu pravu in znamkam, \u010deprav se te med seboj izklju\u010dujejo. Vse pa jih dru\u017ei en sam cilj: uti\u0161ati kritiko.<\/p>\n
Sodi\u0161\u010de je sli\u0161alo samo eno stran<\/p>\n
Najbolj sporno pri vsem tem ni niti argument banke, temve\u010d na\u010din, kako je bila odredba izdana. Sodi\u0161\u010de je za\u010dasno odredbo izreklo, ne da bi predlog banke sploh vro\u010dilo drugi strani. Lastnik ni imel prilo\u017enosti, da bi povedal svoje, predlo\u017eil dokaze ali opozoril na \u0161ir\u0161i kontekst spora. Vse to naj bi lahko storil \u0161ele naknadno, z ugovorom, ki ga je zdaj tudi vlo\u017eil.<\/p>\n
Posledica je bila, da je sodi\u0161\u010de brez nasprotne besede povzelo stali\u0161\u010de banke: da so trditve \u00bbverjetno neresni\u010dne\u00ab in protipravne. Kot lastnik utemeljuje v ugovoru, trditve niso bile neresni\u010dne, temve\u010d dokazane, le da tistih dokazov na tej stopnji ni nih\u010de postavil na mizo. Sodi\u0161\u010de je torej zaklju\u010dilo, da so trditve neresni\u010dne, ne da bi preverilo dejstva.<\/p>\n
In tu je osrednje ustavnopravno vpra\u0161anje. Ustava in Evropska konvencija o \u010dlovekovih pravicah svobodo izra\u017eanja postavljata visoko. Kadar ta tr\u010di ob pravico do ugleda, mora sodi\u0161\u010de obe pravici skrbno pretehtati in pojasniti, zakaj naj bi ena prevladala nad drugo. Kot opozarja ugovor, sodi\u0161\u010de tega tehtanja v tem primeru sploh ni opravilo. Ni presodilo, ali gre za prispevek k javni razpravi, ni razlikovalo med dejstvi in mnenji in ni pojasnilo, zakaj naj bi bilo dopustno omejiti svobodo govora.<\/p>\n
\u0160e ve\u010d. Prepoved iz odredbe ni omejena na konkretne sporne napise, temve\u010d lastniku prepoveduje tako reko\u010d vsakr\u0161no prihodnjo izjavo o banki. Po vsebini gre za splo\u0161no, vnaprej\u0161njo prepoved javnega govora o UniCreditu, kar lastnik v ugovoru ozna\u010duje kot poskus, da bi ga uti\u0161ali.<\/p>\n
Vrednostna sodba je varovano mnenje<\/p>\n
V ugovoru lastnik opozarja, da napis \u00bbne zaupamo UniCredit\u00ab ni trditev o dejstvu, ki bi jo bilo mogo\u010de dokazovati kot resni\u010dno ali neresni\u010dno, temve\u010d mnenje. In mnenje, ki temelji na resni\u010dnih izku\u0161njah in preverljivih dejstvih, je varovano s svobodo izra\u017eanja.<\/p>\n
Kritika nekega subjekta pa\u010d ni mogo\u010da, ne da bi ga poimenovali; uporaba imena UniCredit ni bila ogla\u0161evanje, temve\u010d edini na\u010din, da je jasno, komu je kritika namenjena. Na napisih je znak banke celo pre\u010drtan, kar po lastnikovem stali\u0161\u010du ni izkori\u0161\u010danje njene znamke, temve\u010d prej njeno zanikanje.<\/p>\n
Prepoved velja za lastnika, ne za medije<\/p>\n
To je bistveno in pogosto spregledano: odredba prepoveduje objavljanje lastniku, ne prepoveduje pa medijem, da o zadevi poro\u010dajo. Novinarji smejo pisati o sporu, o stanju za\u0161\u010ditene stavbe, o izvedenskem mnenju, o globah skupine UniCredit in o tem, kako se je velika banka odzvala na kritiko posameznika. Javna razprava o ravnanju institucije, ki upravlja sredstva desettiso\u010dev strank, ni le dovoljena, temve\u010d nujna.<\/p>\n
Kaj je torej v resnici na kocki<\/p>\n
Ko odmislimo pravno terminologijo, ostane preprosta slika. Lastnik zgodovinske stavbe trdi in dokazuje, da mu je velika banka po\u0161kodovala spomeni\u0161ko za\u0161\u010diteno premo\u017eenje, ostala dol\u017ena in prostorov ni izpraznila. Ko je to javno povedal, se je banka namesto z odgovorom odzvala z odredbo, ki mu je zaprla usta, izdano, ne da bi ga sodi\u0161\u010de sploh poslu\u0161alo.<\/p>\n
V jedru primera tako ni ve\u010d stavba, temve\u010d svoboda govora. Kritiko, ki jo podpirajo mnenje sodnega izvedenca, spomeni\u0161ka stroka in javno dostopne odlo\u010ditve regulatorjev, je sodi\u0161\u010de uti\u0161alo, \u0161e preden je pogledalo en sam dokaz.<\/p>\n
Spor bo zdaj potekal naprej pred sodi\u0161\u010dem in, upajmo, pred o\u010dmi javnosti. Vpra\u0161anje, ki ostaja, pa presega ta konkretni primer. Je svoboda kritike res dostopna vsem enako ali le tistim, ki nimajo pred seboj nasprotnika z dovolj denarja in vpliva, da jih uti\u0161a, \u0161e preden lahko izgovorijo prvo besedo?<\/p>\n
J.B.<\/p>\n
\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V samem srcu Ljubljane ob Tromostovju stoji stavba iz leta 1938. Zgrajena je bila po na\u010drtih arhitekta Stanislava…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":179955,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[38157,59,61,62,37,58,60,38,4343,24894,34630],"class_list":["post-179954","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-federico-pignatelli","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-sodstvo","tag-unicredit","tag-wolfova-1"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117035631501100368","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/179954","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=179954"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/179954\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/179955"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=179954"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=179954"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=179954"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}