![\"Klju\u010dno](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/3692990.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n\u0160tudenti ljubljanske ekonomske fakultete Alja\u017e Colnar, Jure Mihelj Nagode, Lars Lenard, Matej Miv\u0161ek in Miha Mar\u010dun so prva ekipa, ki je kdaj zastopala Slovenijo v finalu presti\u017enega mednarodnega tekmovanja CFA Challenge, Slovenija pa je na tem prva dr\u017eava iz regije Zahodni Balkan. V Hongkongu je v konkurenci dveh ekip iz Kitajske ter po ene iz ZDA, Kanade in Jordanije zasedla tretje mesto.<\/p>\n
Gre za pomemben dose\u017eek. Ne samo zato, ker je ekipa na poti do finala premagala vso konkurenco najprej na tekmovanju v Sloveniji in v regiji Ju\u017ene Evrope, potem pa \u0161e v polfinalu in finalu regije EMEA (Evropa, Bli\u017enji vzhod in Afrika). Do ravni EMEA se v desetih letih, odkar Slovenija sodeluje na tem tekmovanju s sicer skoraj 20-letno zgodovino, ni uspelo prebiti nikomur iz na\u0161e dr\u017eave.<\/p>\n
\u017de uvrstitev v regijski finale (v primeru Slovenije EMEA) v finan\u010dni industriji velja za izjemen dose\u017eek, z veliko te\u017eo v \u017eivljenjepisu, saj je to najve\u010dje svetovno tekmovanje med \u0161tudenti vi\u0161jih letnikov na podro\u010dju analize delnice, pri \u010demer vsaka ekipa vrednoti podjetje, obi\u010dajno kar iz svoje dr\u017eave.<\/p>\n
<\/p>\n
Klju\u010dno za uspeh je, da se \u010dlani ekipe razumejo med seboj, da vsak lahko neobremenjeno tudi pokritizira drugega. FOTO: arhiv ekipe<\/p>\n
Osvojitev tretjega mesta v sklepnem tekmovanju na svetovni ravni je primerljiva z olimpijsko medaljo v \u0161portu. Za ponazoritev: v vsaki sezoni CFA Research Challengea, v katerem mladi z univerz tekmujejo na primeru vrednotenja delnice dolo\u010denega podjetja, ki kotira na borzi, sodeluje ve\u010d kot 6000 \u0161tudentov z ve\u010d kot 1100 univerz iz ve\u010d kot sto dr\u017eav po vsem svetu.<\/p>\n
Tekmovanje organizira CFA Institute, ki je v 75-letni zgodovini postal globalni vodja v skrbi za strokovno in eti\u010dno usposobljenost finan\u010dnih analitikov. V Sloveniji nad tem bedi dru\u0161tvo CFA Slovenija, ki pomaga tudi pri organizaciji tega tekmovanja.<\/p>\n
Prav organizacije na lokalni ravni vsako leto izberejo borzno podjetje, ki ga potem vzamejo pod drobnogled razli\u010dne ekipe, sodelujo\u010de na tekmovanju, in vrednotijo ceno delnice. V Sloveniji so tako letos \u0161tiri ekipe analizirale dru\u017ebo Salus, (vele)trgovca s farmacevtskimi izdelki in medicinskimi pripomo\u010dki, na Kitajskem pa, denimo, tehnolo\u0161kega velikana Xiaomi ter eno najve\u010djih svetovnih potovalnih agencij Trip.com.<\/p>\n
Od Ljubljane do Hongkonga<\/p>\n
Ekipa je nastala na pobudo prof. dr. Denisa Marin\u0161ka, ki je k projektu povabil Alja\u017ea Colnarja in ga spodbudil, da sestavi tim. \u00bbPri iskanju \u010dlanov mi je bilo pomembno predvsem, da so ekipno naravnani in da je vsak strokovnjak na svojem podro\u010dju. Premi\u0161ljena izbira sodelavcev je eden klju\u010dnih dejavnikov uspeha,\u00ab je pojasnil. Tako so se on in Jure Mihelj Nagode, Lars Lenard, Matej Miv\u0161ek ter Miha Mar\u010dun prvi\u010d zbrali oktobra lani in intenzivno za\u010deli delati v novembru, s ciljem postati najbolj\u0161i v Sloveniji, naprej pa so se prepustili toku.<\/p>\n
O ekipi<\/p>\n
Matej Miv\u0161ek, Alja\u017e Colnar in Lars Lenard prihajajo iz poslovno usmerjenega \u0161tudijskega programa poslovodenja in organizacije (IMB), Miha Mar\u010dun iz programa kvantitativnih financ in aktuarstva, Jure Mihelj Nagode pa iz programa denar in finance, ki je bolj makroekonomsko usmerjen.<\/p>\n
Lars Lenard je po kon\u010dani srednji \u0161oli v Italiji \u0161tudiral psihologijo na Nizozemskem in v Nem\u010diji. Na univerzi je sodeloval v startupovskem inkubatorju in med tem delom ga je za\u010del zanimati tudi poslovni svet. V Italiji je delal na nepremi\u010dninskem podro\u010dju in v mednarodni skupini Somec kot tr\u017eni analitik. Po kon\u010dani \u0161tudijski izmenjavi v Z\u00fcrichu bi \u017eelel kariero nadaljevati tam ali pa v Milanu, na podro\u010dju investicijskega ban\u010dni\u0161tva.<\/p>\n
Miha Mar\u010dun \u017eeli med \u0161tudijem pridobiti \u010dim ve\u010d prakti\u010dnih izku\u0161enj. Pripravni\u0161tva je opravljal v EY in Generaliju Investments, trenutno pa v Prvi Capital Partners, kjer upravljajo sklad zasebnega kapitala, to podro\u010dje ga zanima tudi dolgoro\u010dno. S Colnarjem sta soustanovitelja dru\u0161tva Finan\u010dni klub, ki deluje v okviru Ekonomske fakultete UL in katerega namen je vzpostavljanje dolgoro\u010dnih povezav s finan\u010dno industrijo v Sloveniji in regiji ter delovati kot most med \u0161tudenti in prakso.<\/p>\n
Matej Miv\u0161ek je podro\u010dje financ in ra\u010dunovodstva najprej spoznaval v podjetju Mesi, delal v poslovnem svetovanju v okviru podjetja Indigo ter v Pragi opravil pripravni\u0161tvo na finan\u010dnem oddelku najve\u010djega pivovarskega podjetja na svetu AB InBev. Kariero bo predvidoma za\u010del v Nem\u010diji.<\/p>\n
Alja\u017e Colnar je nekdanji cestni kolesar, ve\u010dkratni dr\u017eavni prvak v mladinskih kategorijah in nekdanji \u010dlan dr\u017eavne reprezentance. Med \u0161tudijem je to kariero opustil, prakti\u010dne izku\u0161nje v drugi karieri je nabral v finan\u010dni svetovalni dru\u017ebi ION v Ljubljani in opravil izpit CFA. Po kon\u010danem IMB \u017eeli kariero nadaljevati v investicijskem ban\u010dni\u0161tvu oziroma v skladih zasebnega kapitala v regiji.<\/p>\n
Jure Mihelj Nagode je prvotni \u0161tudij fizike zamenjal za ekonomijo. Ima certifikat google data analytics, delovne izku\u0161nje s podro\u010dja financ je \u017ee nabiral v SID banki. Zdaj je \u0161tipendist Banke Slovenije. To je bil tudi eden od povodov za sodelovanje v CFA Challengeu.<\/p>\n
\u00bbGovorili smo, da bomo \u0161li v Hongkong, ampak tega v resnici ni nih\u010de verjel,\u00ab je dejal Miv\u0161ek. Sodelujo\u010de ekipe so opravile analize podjetja in vrednotenje, nato pa pripravile pisno poro\u010dilo ter imele predstavitev v \u017eivo pred sodniki. Ti poleg vsebine ocenjujejo tudi nastop.<\/p>\n
Pri odgovarjanju na vpra\u0161anja je bilo zelo pomembno suvereno in hitro zagovarjati svoje poglede na vrednotenje in s tem tudi odli\u010dno poznati delovanje podjetja ter panoge, v kateri deluje. Prav ta del je bil skozi celotno tekmovanje najmo\u010dnej\u0161a prednost ekipe, so povedali.<\/p>\n
![\"Tekmovanje](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/3692993.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n
Tekmovanje je omogo\u010dilo primerjavo znanj s \u0161tudenti iz tujine in spoznali so, da tudi \u010de kdo nima prilo\u017enosti \u0161tudija na presti\u017eni fakulteti v tujini, se z znanjem lahko kosa s komerkoli. FOTO: arhiv ekipe<\/p>\n
Po zmagi v Sloveniji so za drugo stopnjo tekmovanja v konkurenci Ju\u017ene Evrope morali pripraviti videopredstavitev, kjer je bilo osrednje vpra\u0161anje, kako v omejenem \u010dasu podati vse pomembne informacije in predstaviti celotno zgodbo tako, da bodo sodniki iz nje dobili vse informacije, ki jih bodo \u017eeleli.<\/p>\n
V mislih je bilo treba imeti, da sodniki nimajo mo\u017enosti postavljanja vpra\u0161anj in se za najbolj\u0161o ekipo odlo\u010dijo tudi upo\u0161tevaje malenkosti, kot so na\u010din nastopa, njegova usklajenost, kakovost izgovarjave v angle\u0161\u010dini ali vizualna usklajenost ekipe. V tem delu so ekipi pri\u0161le prav Miv\u0161kove izku\u0161nje iz srednje \u0161ole, ko je snemal kratke dokumentarne in igrane filme, oglase, videospote.<\/p>\n
Na naslednjih dveh stopnjah, v polfinalu ter finalu regije EMEA, so se ekipe za napredovanje potegovale s predstavitvijo projekta ter odgovarjanjem na vpra\u0161anja sodnikov. Ta del je potekal v \u017eivo, prek videopovezave, in je bil po navedbah sogovornikov najzahtevnej\u0161i, saj je morala ekipa delovati zelo usklajeno tudi s tehni\u010dnega vidika, da so predstavitev sinhrono podpirali tudi s podatki in grafikami.<\/p>\n
\u0160e posebej je to veljalo pri odgovarjanju na sodni\u0161ka vpra\u0161anja. Gradivo je bilo \u017ee zelo obse\u017eno in hitro se je bilo treba znajti med stranmi, kaj pokazati sodnikom.<\/p>\n
Edini Evropejci na parketu<\/p>\n
Finale v Hongkongu je bil prav posebna izku\u0161nja. Tudi z vidika te\u017ee tekmovanja, ki je potekalo v finan\u010dni \u010detrti mesta \u2013 kot so povedali, so bili ponosni in hkrati \u010dutili breme, da predstavljajo Slovenijo in celotno Evropo, saj so bili edini iz tega dela sveta, tudi vsi sodniki so bili z drugih celin \u2013, in mo\u017enosti spletanja vezi z drugimi udele\u017eenci.<\/p>\n
![\"Ve\u010d](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/3692994.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n
Ve\u010d mesecev so vse konce tedna, razen izjemoma, pre\u017eiveli skupaj, na fakulteti, in se pripravljali. FOTO: arhiv ekipe<\/p>\n
Nastop ekip je bil strukturiran podobno kot na nacionalni ravni. Vedeli so, da bo odlo\u010ditev o zmagovalcu najverjetneje sprejeta na podlagi njihovih odgovorov na sodni\u0161ka vpra\u0161anja.<\/p>\n
Presene\u010deni in morda tudi malo razo\u010darani so bili, da med tematikami, ki so jih sodniki izpostavili, ni bilo niti ene na temo trajnosti oziroma ESG. Ta je bila \u0161e na ravni EMEA, sicer predvsem po zaslugi evropskih sodnikov, precej izpostavljena, sploh ker so tudi v predstavitvi poudarjali pomembnost tega podro\u010dja za vrednotenje podjetja.<\/p>\n
Vlo\u017eeno delo<\/p>\n
Na vpra\u0161anja so se ve\u010d mesecev posku\u0161ali kar najbolje pripraviti. Pomagali so si tudi z umetno inteligenco \u2013 ki so jo sicer uporabljali tudi pri gradnji vsebine \u2013, in sicer so model nau\u010dili, da jim je na podlagi vpra\u0161anj, ki so jih prejemali finalisti v celotni zgodovini tekmovanja, pripravil tak\u0161na, ki so ustrezala njihovi tematiki in bi jim jih lahko zastavili sodniki.<\/p>\n
Priznali so tudi, da so se predstavitve lotili zelo strate\u0161ko. Vanjo namenoma niso vklju\u010dili \u010disto vsega, \u00bbna dolo\u010denih mestih so posku\u0161ali skriti zanke, da bi pri sodnikih izzvali vpra\u0161anja, na katera so imeli posebej pripravljene odgovore\u00ab, je eno od strategij, ki se je vsaj deloma obrestovala, opisal Mar\u010dun.<\/p>\n
Kot je dodal Mihelj Nagode, je bil klju\u010dni del njihovih priprav na tekmovanje osredoto\u010den na nastope, iskanje in trening odgovarjanja na najrazli\u010dnej\u0161a mo\u017ena vpra\u0161anja ter sodelovanje \u010dlanov ekipe, da bi ustne odgovore ves \u010das ustrezno podpirali z dejstvi iz njihove predstavitve.<\/p>\n
![\"FOTO:](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/3692989.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n
FOTO: arhiv ekipe<\/p>\n
Pred odhodom v Hongkong je ekipi zelo koristila tudi generalka pred \u0161tevilnimi profesorji Ekonomske fakultete UL. Najprej so izvedli predstavitev, ki ji je sledila enourna razprava, v kateri so jih profesorji z vpra\u0161anji spodbudili k dodatnemu premisleku in jim pomagali izpiliti nastop.<\/p>\n
To je bilo kar zahtevno, saj so imeli v finalni predstavitvi blizu 300 strani najrazli\u010dnej\u0161ih prosojnic in so morali natan\u010dno vedeti, kateri odgovor se skriva na kateri strani. Polovico tega so pripravili \u017ee za tekmovanje v Sloveniji. Kot so sicer ugotovili, so imeli v finalu v Hongkongu 80 odstotkov osnovne predstavitve enake kot v Sloveniji, medtem ko so v tem \u010dasu na novo zgradili 80 odstotkov prilog.<\/p>\n
V povezavi s svojim analiti\u010dnim delom so povedali, da v \u010dasu tekmovanja ni dovoljeno biti v stiku z obravnavanim podjetjem. \u00bbV primerjavi s kolegi iz drugih dr\u017eav, ki so vrednotili bistveno ve\u010dja podjetja, smo imeli na voljo veliko manj javno objavljenih podatkov, zato smo si zelo veliko pomagali tudi z alternativnimi metodami. Opravili smo veliko intervjujev s 16 razli\u010dnimi strokovnjaki, ki so ponudili vpogled v razli\u010dne vidike delovanja zdravstva, pripravili smo anketo, s katero smo posku\u0161ali pridobiti pregled farmacevtske industrije, ki je pomembna za podjetje. S pomo\u010djo programa, ki ga je pripravil Jure, smo analizirali tudi ve\u010d tiso\u010d ocen (google review) uporabnikov storitev v segmentu poslovanja s prebivalstvom, da smo pridobili podatke o splo\u0161ni percepciji tega dela posla, podrobno smo analizirali nastop direktorja na sre\u010danju z delni\u010darji,\u00ab je nekaj metod na\u0161tel Lenard. V tem delu je lahko s pridom uporabil znanja in izku\u0161nje s podro\u010dja psihologije, predvsem nevroznanosti, s katero se je ukvarjal, preden ga je za\u010del zanimati tudi poslovni svet in je ugotovil, da lahko oboje pove\u017ee.<\/p>\n
Vse do odhoda na veliki finale so vse konce tedna, razen izjemoma, pre\u017eiveli skupaj, na fakulteti, in se pripravljali. \u00bb\u010ce gledamo nazaj, je bil to eden lep\u0161ih delov te na\u0161e poti. To nas je povezovalo in nas tudi oblikovalo v ekipo, kakr\u0161na smo zdaj,\u00ab je poudaril Mar\u010dun.<\/p>\n
Lenard pa je dodal, da je klju\u010dno za uspeh prav to, da se \u010dlani ekipe razumejo med seboj, da vsak lahko neobremenjeno morda tudi pokritizira drugega, da je to sprejeto kot nekaj pozitivnega. \u00bbNe vidim mo\u017enosti, da bi skupina, ki se ne razume, pa tudi \u010de so posamezni \u010dlani zelo dobri in sposobni, na tak\u0161nem tekmovanju lahko uspela. Preve\u010d \u010dasa se pre\u017eivi skupaj in zato je pomembno, da se razumejo. In tudi, da so vsi ambiciozni, kajti to je dodatno delo, ki ni v okviru fakultete, zato mora biti vsem v\u0161e\u010d,\u00ab je dejal.<\/p>\n
Podpora ekipi<\/p>\n
Pri tem so poudarili \u0161e podporo in razumevanje fakultete pri njihovih pripravah ter pomo\u010d prof. dr. Denisa Marin\u0161ka, ki je ves \u010das sodeloval z njimi v skladu s pravili tekmovanja, ki so omejevala njegovo \u010dasovno razpolo\u017eljivost. \u0160e posebej pri vpra\u0161anjih, na katera so se pripravljali. Poleg njega je imela ekipa \u0161e podporo mentorja iz finan\u010dne industrije, Primo\u017ea Rozmana.<\/p>\n
![\"FOTO:](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/3692991.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n
FOTO: arhiv ekipe<\/p>\n
Tudi njegov perfekcionizem, pa \u010detudi je \u0161lo le za uporabo napa\u010dne barve ali \u010de so v besedilo postavili vejico namesto pike, jim je pomagal do rezultata, so prepri\u010dani. V obeh so imeli veliko podporo, pravijo, Bojan Ivanc, ki je \u010dlan upravnega odbora dru\u0161tva CFA Slovenija in koordinira tekmovanje CFA Research Challenge v Sloveniji, pa jih je ves \u010das spodbujal in jim s tem vlival dodatno energijo.<\/p>\n
Kot je povedal Ivanc, ga je uspeh ekipe navdu\u0161il, \u00bbnanje sem ponosen, kot bi bil ponosen na uspeh svojih otrok. Jasno mi je, koliko dela, dobre volje in motivacije je treba za tak\u0161en uspeh v konkurenci \u0161tevilnih uglednih \u0161ol z neomejenimi finan\u010dnimi sredstvi. Delno sta bila pomembna tudi izbor podjetja in obrazlo\u017eitev njegovega poslovnega modela, ki ga je pripravila uprava Salusa z Gregorjem Jenkom,\u00ab je dodal Ivanc.<\/p>\n
Vrednost izku\u0161nje<\/p>\n
Finalisti se strinjajo, da jim je izku\u0161nja dala zelo dober vpogled v farmacevtsko industrijo, v kateri deluje podjetje, ki so ga vrednotili, predvsem pa so v praksi preizkusili delo (ali njegov zelo dober pribli\u017eek) finan\u010dnega analitika ter prenesli teorijo, ki se jo u\u010dijo na fakulteti, \u0161e v prakso.<\/p>\n
Tudi drug od drugega so se zelo veliko nau\u010dili, in kot so \u0161e opozorili, jim je tekmovanje omogo\u010dilo primerjavo znanj s \u0161tudenti iz tujine \u2013 tudi \u010de kdo nima prilo\u017enosti \u0161tudija na presti\u017eni fakulteti v tujini, se z znanjem lahko kosa s komerkoli. \u00bbPremagali smo univerze, ki so bistveno bolj prepoznavne od na\u0161e, nau\u010dili smo se, da moramo verjeti vase in da je mogo\u010de vse, ne glede na to, iz kako velike dr\u017eave prihaja\u0161, seveda pa je treba trdo delati,\u00ab je povzel Miv\u0161ek.<\/p>\n
Opazili so jih tudi \u017ee v industriji, zapis o njihovi izku\u0161nji pa je v \u017eivljenjepisu lahko pomemben za razvoj njihove nadaljnje kariere.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u0160tudenti ljubljanske ekonomske fakultete Alja\u017e Colnar, Jure Mihelj Nagode, Lars Lenard, Matej Miv\u0161ek in Miha Mar\u010dun so prva…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":180233,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,45808,82,29316,39355,37391,84,83,62,37,58,60,38,710,45809],"class_list":["post-180232","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-cfa-challenge","tag-economic","tag-ekonomska-fakulteta","tag-hongkong","tag-kapitalski-trgi-2026","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-tekmovanje","tag-vrednotenje-podjetij"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117036775403931776","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/180232","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=180232"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/180232\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/180233"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=180232"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=180232"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=180232"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}