{"id":18061,"date":"2026-03-08T16:23:07","date_gmt":"2026-03-08T16:23:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/18061\/"},"modified":"2026-03-08T16:23:07","modified_gmt":"2026-03-08T16:23:07","slug":"kako-bo-umetna-inteligenca-prizadela-trg-dela-v-evropi-v-letu-2026-ob-sluzbo-vec-kot-85-milijonov-ljudi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/18061\/","title":{"rendered":"Kako bo umetna inteligenca prizadela trg dela v Evropi? V letu 2026 ob slu\u017ebo ve\u010d kot 85 milijonov ljudi."},"content":{"rendered":"

\"Gospodarska<\/p>\n

Gospodarska konferenca dru\u017ebe Coface je potekala v francoski prestolnici.
\n Foto: K. M. <\/p>\n

Osrednja tema konference dru\u017ebe Coface v Parizu je bila predstavitev \u0161tudije o vplivu umetne inteligence na trg dela, natan\u010dneje na ve\u010d kot 900 poklicev. Izvedla sta jo francoski ekonomist dru\u017ebe Coface Aureline Duthoit in francoska raziskovalka Centra za prospektivne \u0161tudije in mednarodne informacije (CEPII) Axellle Arquie.\u00a0<\/p>\n

Vse ve\u010d ljudi skrbi, da bodo zaradi umetne inteligence ob slu\u017ebo. Raziskava Mercer je pokazala, da so skrbi zaposlenih\u00a0glede izgube delovnih mest zaradi umetne inteligence\u00a0z 28 odstotkov leta 2024 posko\u010dile na 40 odstotkov leta 2026. Kar 40 odstotkov globalnih delovnih mest je izpostavljenih spremembam zaradi umetne inteligence, najbolj poklici, kot so ra\u010dunalni\u010darji, ra\u010dunovodje, pravni pomo\u010dniki, administrativni asistenti. World Economic Forum (WEF) ocenjuje, da bi lahko umetna inteligenca v letu 2026 nadomestila 85 milijonov delovnih mest.\u00a0<\/p>\n

Zakaj ste se odlo\u010dili izvesti \u0161tudijo o napadu umetne inteligence na slu\u017ebe in kako ste se lotili \u0161tudije? <\/p>\n

Axellle Arquie: Ker meniva, da bo vpliv umetne inteligence\u00a0na trg dela velik. V prej\u0161njih valovih avtomatizacije je bil vpliv velik, zato sva \u017eelela narediti prospektivno analizo, da bi predvidela, kak\u0161ni bi lahko bili u\u010dinki, ki se \u0161e niso uresni\u010dili.<\/p>\n

Aureline Duthoit: \u0160tudije sva se lotila, ker sva bila nekoliko razo\u010darana nad pristopom, s katerim so pretekle\u00a0\u0161tudije posku\u0161ale ugotoviti vpliv umetne inteligence na trg dela. Nisva bila zadovoljna, ker je veliko poro\u010dil, ki govorijo o tem, kako bo umetna inteligenca vplivala na trg dela, narejenih prav z umetno inteligenco in to ni ravno znanstveni pristop.<\/p>\n

\"Aureline<\/p>\n

Aureline Duthoit in Axellle Arquie sta svojo \u0161tudijo predstavila na dogodku dru\u017ebe Coface v Parizu.
\n Foto: Verena Schwarz\/Regionalna vodja komunikacij <\/p>\n

Potem obstaja \u0161e drug na\u010din, s pomo\u010djo katerega znanstveniki posku\u0161ajo izmeriti morebiten vpliv umetne inteligence na trg dela, in ta je, da neposredno vpra\u0161ajo strokovnjake za trg dela. To pomeni, da gre\u0161 k njim in jih vpra\u0161a\u0161: “Kateri sektor ali katero delovno mesto je po va\u0161em mnenju najbolj izpostavljeno?” Oni bi potem pripravili seznam in vse drugo, ampak tudi to ni podprto z ni\u010dimer. V mnogo od teh poro\u010dil ni kvantitativnega vnosa, medtem ko je v najino \u0161tudijo vklju\u010den kvantitativni vnos.<\/p>\n

Tako lahko natan\u010dno razlo\u017eiva, kako sva dobila\u00a0rezultat\u00a0in kak\u0161no metodo sva uporabila. Delovna mesta sva razdelila\u00a0po posameznih dru\u017einah, sektorjih, pogledala njihove naloge ter se vpra\u0161ala, ali je naloge, ki jih opravlja delavec na tem delovnem mestu, mogo\u010de avtomatizirati. Torej sva posku\u0161ala zagotoviti kvantitativni pogled in kvantitativni pristop, ki ga je mogo\u010de revidirati in pri katerem natan\u010dno vemo, kako dobimo te\u00a0rezultate.<\/p>\n

Kaj ste ugotovili, kateri poklici so in bodo najbolj prizadeti zaradi umetne inteligence?<\/p>\n

Axellle Arquie:\u00a0Gre ve\u010dinoma za delovna mesta z visoko kognitivno komponento, torej ne za ro\u010dna, pa\u010d pa intelektualna dela. Mislim, da so najbolj izpostavljena pravna in ra\u010dunovodska dela.<\/p>\n

Aureline Duthoit: Kot sektor bo najbolj prizadeto ra\u010dunovodstvo in pravo. Kar zadeva poklice, pa bodo najbolj prizadeti informacijski tehnologi (IT) in telekomunikacijski in\u017eenirji. Prizadeti bodo tudi poklici v finan\u010dni industriji in medijih. Pa\u00a0tudi zaposleni, ki delajo v zavarovalni\u0161tvu, \u010de sem iskren. Gre torej ve\u010dinoma za delovna mesta z visoko vsebnostjo kognitivnih nalog. Torej stvari, ki jih ne moremo po\u010deti z rokami in ustvariti z mo\u017egani. Preprosto pravilo, s katerim posku\u0161amo razumeti, ali je delo mogo\u010de avtomatizirati ali ne je, da se vpra\u0161amo, kaj je osnova za va\u0161e delo.\u00a0Je to material ali ideja? In kaj je rezultat va\u0161ega dela? Se pravi, ali ustvarite nekaj materialnega ali ustvarite nekaj dodatnih idej. Ko uporabite ideje za ustvarjanje novih idej, ste zelo izpostavljeni, saj to pomeni, da imate delo z veliko kognitivnimi nalogami.<\/p>\n

Naslednje vpra\u0161anje ni povezano z va\u0161o \u0161tudijo, pa vendarle: ali morda \u017ee poznate koga, ki je izgubil slu\u017ebo zaradi umetne inteligence? \u010ce da, iz katerega sektorja prihaja?<\/p>\n

Axellle Arquie:\u00a0Vem, da so v kreativnih industrijah, kot so kreativne agencije, v\u010dasih najemali igralce ali modele, snemalce filmov, zdaj pa videoposnetke in fotografije naredijo s pomo\u010djo umetne inteligence, medtem ko so prej komunicirali s celo ekipo ljudi. Torej mislim, da je to eno prvih delovnih okolij, kjer so zaposleni \u017ee izgubili slu\u017ebe. In seveda tudi zaposleni v IT, torej zaposleni, ki programirajo in razvijajo. Ampak mislim, da je kreativna industrija\u00a0za ogla\u0161evanje \u017ee zelo velika tar\u010da. Poznam nekaj ljudi v tem sektorju, ki so izgubili slu\u017ebo.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Obstaja tveganje, da bo vse, kar ustvari umetna inteligenca, prevzela le pe\u0161\u010dica podjetij in pe\u0161\u010dica dr\u017eav,” sta prepri\u010dana raziskovalca.
\n Foto: Verena Schwarz\/Regionalna vodja komunikacij <\/p>\n

Aureline Duthoit: Ja, tudi v IT-industriji, predvsem razvijalci. Pred kratkim smo raziskali zaposlenost na ravni delovnih mest v ZDA za podjetja, ki ponujajo ra\u010dunalni\u0161ke storitve. Gre torej predvsem za IT-svetovanje, razvoj programske opreme in tako naprej. Poklici s tega podro\u010dja\u00a0so se pojavili v devetdesetih letih prej\u0161njega stoletja, nato pa so sledili vzponi in padci zaposlovanja,\u00a0povezani\u00a0z gospodarskim ciklom. Imamo 30-letni trend, v \u010dasu katerega so prisotni padci, povezani z veliko finan\u010dno krizo, s krizo covid-19,\u00a0potem pa pride konec leta 2022, ko se krivulja poravna. Ne vidimo, da bi zaposlenost na agregatni ravni \u0161la v rde\u010de \u0161tevilke. To pomeni, da\u00a0nekateri ljudje \u017ee izgubljajo slu\u017ebe na tem podro\u010dju. Na drugi strani pa je tudi nekaj ljudi, ki so zaradi umetne inteligence zaposlenih na novih delovnih mestih, saj\u00a0ustvarjajo umetno inteligenco. Torej je neto rezultat raven. Glede na podatke, ki sem jih osebno preveril in raziskal, je to eden najzgodnej\u0161ih primerov izgube slu\u017ebe zaradi umetne inteligence.<\/p>\n

\"Tako<\/p>\n

Tako v drugih dr\u017eavah Evrope kot v Franciji (prikazano na fotografiji) bodo, kar zadeva poklice, najbolj prizadeti informacijski tehnologi (IT) in telekomunikacijski in\u017eenirji.
\n Foto: K. M. <\/p>\n

In kateri poklici so popolnoma varni pred vplivi umetne inteligence?<\/p>\n

Axellle Arquie:\u00a0Ro\u010dna dela. Ro\u010dna dela, ki zahtevajo veliko\u00a0prilagodljivosti, predvsem tista, ki se soo\u010dajo z zelo visoko stopnjo improvizacije in se morajo spopasti s \u0161tevilnimi novimi in kompleksnimi primeri. Na primer, vodovodar je za\u0161\u010diten, ker gre za ro\u010dno delo. Pa tudi zato, ker se mora soo\u010diti z veliko razli\u010dnimi situacijami.<\/p>\n

Aureline Duthoit: Vsi poklici, ki so povezani z osebno nego, na primer skrb za otroke, skrb za starej\u0161e, skrb za bolne v bolni\u0161nici. Torej vsi poklici, kjer je prisoten odnos med zaposlenim in stranko. Tako bo,\u00a0dokler ne bomo imeli robotov \u2013 ampak pri robotih gre tudi za vpra\u0161anje etike in dru\u017ebene odgovornosti. Nisem prepri\u010dan, da bodo ljudje zadovoljni, \u010de jih bo oskrboval robot.<\/p>\n

Axellle Arquie:\u00a0To se \u017ee dogaja na Japonskem in v Koreji. Torej, strinjam se, da so ljudje vsaj za zdaj proti robotom, ampak po drugi strani pa so roboti vedno prijazni in nikoli niso slabe volje. Mislim, da se bodo preference s\u010dasoma spremenile. Zdaj se nam to zdi noro, ampak \u010de bomo imeli prijaznega robota, ki nas bo oskrboval, ko bomo stari, bo to verjetno dobro.<\/p>\n

\"Prikaz<\/p>\n

Prikaz vpliva umetne inteligence na trg dela glede na sektor v Franciji.
\n Foto: K. M. <\/p>\n

Ampak ali \u017eelite imeti robota, ki skrbi za otroke? <\/p>\n

Axelle Arquie: Pri otrocih je druga\u010de. Otroci potrebujejo \u010dlove\u0161ki stik, da se razvijejo njihovi mo\u017egani. Druga\u010de pa je, \u010de potrebujete oskrbo v bolni\u0161nici, kjer primanjkuje medicinskih sester, kot je to trenutno v Franciji. Mislim, da bi raje imela robota, kot da nih\u010de ne bi skrbel zame.<\/p>\n

Kot je razvidno iz va\u0161e \u0161tudije, bodo nekatere dr\u017eave bolj na udaru, ko govorimo o vplivu umetne inteligence na trg dela. Najve\u010d ljudi bo slu\u017ebo izgubilo v Veliki Britaniji, najmanj v Tur\u010diji, Italija je na primer nekje vmes. Zakaj je tako? <\/p>\n

Aureline Duthoit: Med predstavitvijo sem posku\u0161al sporo\u010diti, da ni enega samega na\u010dina, da bi razlo\u017eili, zakaj se ena dr\u017eava pojavi na vrhu ali dnu lestvice. Ne gre za industrijo proti storitvam, veliko bolj zapleteno je. Odvisno je od narave panoge in narave storitev. Imamo \u0161tevilke, zato natan\u010dno vemo, katera delovna mesta najve\u010d prispevajo k skupni oceni. Torej gre vedno za me\u0161anico vzorcev.<\/p>\n

Vendar obstaja nekaj vzorcev, ki jih lahko predstavim. Eden od vzorcev je izpostavljenost turisti\u010dni industriji. Ko mislim na turizem, mislim predvsem na hotele in gostinske storitve, restavracije. To so sektorji, ki niso toliko izpostavljeni revoluciji umetne inteligence, ker je pri teh delovnih mestih veliko ro\u010dnih opravil. Torej, kjerkoli imate mo\u010dno turisti\u010dno industrijo, na primer v Tur\u010diji, Franciji, Gr\u010diji, \u0160paniji, Italiji in na\u00a0Portugalskem, bo ta sektor deloval kot bla\u017eilec celotnega vpliva umetne inteligence na trg dela. Zato tak\u0161na uvrstitev Italije in Tur\u010dije, ki ste ju omenili.<\/p>\n

V temnozeleni barvi, ki ozna\u010duje dr\u017eave, najbolj podvr\u017eene vplivu umetne inteligence na trg dela, pa sta Luksemburg in Zdru\u017eeno kraljestvo. Pa tudi Nizozemska. V teh dr\u017eavah je veliko podjetij z veliko korporativnimi delovnimi\u00a0mesti, torej tistimi, ki jih je mogo\u010de preprosto avtomatizirati.<\/p>\n

V Zdru\u017eenem kraljestvu\u00a0je pomemben tudi finan\u010dni sektor. Enako v Luksemburgu, enako na Nizozemskem, a ne v enaki meri. V Zdru\u017eenem kraljestvu bodo mo\u010dno prizadeti tudi odvetniki in bankirji. Potem imamo nordijske dr\u017eave, na primer Dansko, \u0160vedsko in Finsko, kjer imajo manj\u0161o izpostavljenost vplivu umetne inteligence na trg dela, saj imajo veliko socialno dr\u017eavo in pomemben dele\u017e delovnih mest v izobra\u017eevanju in zdravstvu.<\/p>\n

Slovenija je nekje na sredini. Ne bo tako zelo prizadeta.\u00a0<\/p>\n

\"Prikaz<\/p>\n

Prikaz vpliva umetne inteligence na trg dela v posameznih dr\u017eavah Evrope. Najve\u010d ljudi bo zaradi umetne inteligence ob slu\u017ebo v Veliki Britaniji.
\n Foto: K. M. <\/p>\n

Kako sicer gledate na umetno inteligenco? Kaj\u00a0so po va\u0161e\u00a0pozitivne in kaj\u00a0negativne plati umetne inteligence? <\/p>\n

\u00a0Axellle Arquie:\u00a0\u00a0Seveda lahko govorimo tudi o pozitivnih u\u010dinkih, na primer na znanost in\u00a0rast. Ampak mislim, da je najpomembnej\u0161a dimenzija, ki bo\u00a0naredila dobro ali slabo za ve\u010dino ljudi, v tem, kako bodo\u00a0porazdeljeni dobi\u010dki, ki bodo nastali zaradi umetne inteligence. Obstaja namre\u010d\u00a0zelo veliko tveganje koncentracije bogastva. Del podjetij, ki razvijajo tehnologije umetne inteligence, je v Zdru\u017eenih dr\u017eavah, in obstaja tveganje, da bodo izkoristili vse prednosti.\u00a0Umetna inteligenca bi po mojem mnenju lahko bila odli\u010dna prilo\u017enost, \u010de bi obstajal sistem, ki bi omogo\u010dal prerazporeditev bogastva, ki ga bo umetna inteligenca prinesla.<\/p>\n

Aureline Duthoit: Torej ja, obstaja tveganje, da bo vse, kar ustvari umetna inteligenca, prevzela le pe\u0161\u010dica podjetij in pe\u0161\u010dica dr\u017eav. Vsekakor je to veliko tveganje.<\/p>\n

In drugo tveganje se imenuje tehnodeterminizem. To je prepri\u010danje, da se bo nekaj zgodilo samodejno, samo zato\u00a0ker je\u00a0tehni\u010dno mogo\u010de. O tem nas \u017eelijo prepri\u010dati velika tehnolo\u0161ka podjetja. \u017delijo povedati, da napredka ne ustavi\u0161, da ni sile, ki bi lahko stala na poti napredka. Ampak ni tako in pri tem moramo biti zelo previdni. Ljudje smo tisti, ki imamo glas, ki lahko odlo\u010damo in lahko do neke mere zavrnemo storitve umetne inteligence. Samo zato, ker je nekaj tehni\u010dno mogo\u010de, \u0161e ne pomeni, da moramo dovoliti, da umetna inteligenca prevzame oblast. Za vzponom umetne inteligence stoji cela ideologija. Je uporabna, vendar jo moramo uporabljati pametno. To ni \u010darobno zdravilo. Ni nekaj, kar bo re\u0161ilo vse. Zato ne verjemite Samu Altmanu (izvr\u0161ni direktor Open AI, op. p.), ko vam pravi, da bomo ozdravili raka samo zato, ker imamo ve\u010d podatkovnih centrov. Oh, dajte no. Ne, ne, to je veliko bolj zapleteno. Vse se lahko uporabi za dobro in zlo. To je osnovna trditev. Ampak \u010de\u00a0poslu\u0161amo\u00a0tehnolo\u0161ke velikane, lahko dobimo\u00a0vtis, da je ravno obratno. “To je \u010dude\u017eno zdravilo. Vse bo ozdravilo. Vse bo re\u0161ilo.” Vsega ne bo re\u0161ila nobena tehnologija. Vsaka tehnologija namre\u010d prina\u0161a nove prednosti in tudi nove te\u017eave.<\/p>\n

\"Sam<\/p>\n

Sam Altman, izvr\u0161ni direktor Open AI
\n Foto: Gulliverimage <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Gospodarska konferenca dru\u017ebe Coface je potekala v francoski prestolnici. Foto: K. M. Osrednja tema konference dru\u017ebe Coface v…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":18062,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,82,8161,850,8162,1255,8164,84,83,8163,8165,62,37,58,60,38,1643,1396],"class_list":{"0":"post-18061","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-economic","10":"tag-ekonomist","11":"tag-francija","12":"tag-openai","13":"tag-pariz","14":"tag-poklic","15":"tag-poslovni","16":"tag-poslovni-svet","17":"tag-sam-altman","18":"tag-sektorsko-merjenje-hitrosti","19":"tag-si","20":"tag-slovene","21":"tag-slovenia","22":"tag-slovenija","23":"tag-slovenscina","24":"tag-sluzba","25":"tag-umetna-inteligenca"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116194482957454376","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/18061","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=18061"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/18061\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/18062"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=18061"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=18061"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=18061"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}