{"id":18067,"date":"2026-03-08T16:26:14","date_gmt":"2026-03-08T16:26:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/18067\/"},"modified":"2026-03-08T16:26:14","modified_gmt":"2026-03-08T16:26:14","slug":"nasilje-nad-zenskami-v-evropski-uniji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/18067\/","title":{"rendered":"Nasilje nad \u017eenskami v Evropski uniji"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Igor
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tIgor E. Bergant. Foto: Adrian Pregelj<\/p>\n

V Debatah z Bergantom prav na mednarodni dan \u017eensk (na 1. programu TV Slovenija ob 20.40) bo poudarek predvsem na spletnem nasilju nad \u017eenskami, ki je manj raziskano, a se vidno razra\u0161\u010da. V razpravi bodo sodelovale Jasna Podreka, sociologinja s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kriminologinja Eva Bertok z In\u0161tituta za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Ajda Petek, komunikologinja s Fakultete za dru\u017ebene vede Univerze v Ljubljani ter dolgoletna sodelavka to\u010dke ozave\u0161\u010danja o varni rabi interneta Safe.si. <\/p>\n

Kruta resni\u010dnost<\/p>\n

Evropska unija se \u0161e naprej soo\u010da z velikim problemom: desetletje po prvi veliki \u0161tudiji o nasilju nad \u017eenskami so \u0161tevilke ostale skoraj nespremenjene. Raziskava Eurostata, Agencije EU za temeljne pravice (FRA) in Evropskega in\u0161tituta za enakost spolov (EIGE)<\/a>, ki je bila objavljena ta teden, \u017eal potrjuje, da se stopnje nasilja nad \u017eenskami v zadnjem desetletju niso pomembno zmanj\u0161ale. Problem se s porastom najhuj\u0161ih oblik spletnega nasilja \u0161e stopnjuje, saj so njegove \u017ertve ve\u010dinoma prav \u017eenske.<\/p>\n

Skoraj ena od treh \u017eensk (30,7 %) v Evropski uniji je po 15. letu starosti \u017ee do\u017eivela fizi\u010dno nasilje. V opredelitev fizi\u010dnega nasilja so v\u0161tete tudi gro\u017enje s silo in spolno nasilje. Ta podatek izhaja iz obse\u017ene ankete za potrebe omenjene raziskave.<\/p>\n

Razlike med dr\u017eavami so velike: na Finskem kar 57,1 % \u017eensk poro\u010da o izku\u0161njah nasilja, na \u0160vedskem 52,5 %, na Mad\u017earskem 49,1 %, medtem ko so najni\u017eje stopnje v Bolgariji (11,9 %), Poljski (16,7 %) in Portugalski (19,7 %). Slovenija se uvr\u0161\u010da v spodnje povpre\u010dje: 22,5 % \u017eensk pri nas je v anketi odgovorilo, da so \u017ee do\u017eivele fizi\u010dno ali spolno nasilje.<\/p>\n

Posebej skrb vzbujajo\u010di so podatki o posilstvih. Kar 9,2 % \u017eensk v EU-ju je bilo posiljenih (v Sloveniji 4,7 %). Raziskava med drugim potrjuje dodatne te\u017eave, ki so v evropski povezavi znane \u017ee dolgo: opredelitev in razumevanje nasilja, zlasti nad \u017eenskami, se v Evropi razlikujeta. V severnih, predvsem skandinavskih dr\u017eavah sta stopnji ozave\u0161\u010denosti in zavra\u010danja vsakr\u0161nih oblik nasilja zelo visoki (zato tudi visoka odstotka izku\u0161enj z nasiljem na Finskem in \u0160vedskem), hkrati pa se nacionalne zakonodaje razlikujejo tudi po definicijah posilstva, predvsem ko gre za uporabo fizi\u010dne sile. Povedano druga\u010de: nekatere nacionalne zakonodaje \u0161e vedno ne zrcalijo mnogih dejanskih izku\u0161enj \u017ertev.<\/p>\n

Partnersko nasilje: res nevidna epidemija?<\/p>\n

Podatki potrjujejo, da gre tu za raz\u0161irjen problem, ki ga tudi ob zatiskanju o\u010di in odrivanju na stran ni mogo\u010de prezreti. Skoraj ena od petih \u017eensk (17,7 %) v EU je do\u017eivela fizi\u010dno ali spolno nasilje intimnega partnerja. Pri tem je psiholo\u0161ko nasilje \u0161e bolj raz\u0161irjeno \u2013 kar 29,9 % \u017eensk je do\u017eivelo psiholo\u0161ko nasilje od trenutnega ali biv\u0161ega partnerja. To vklju\u010duje poni\u017eevanje, preverjanje gibanja, omejitev stikov s prijatelji ali dru\u017eino ter ekonomsko nasilje.<\/p>\n

Posebno skrb vzbujajo\u010de je, da fizi\u010dno nasilje, ki ga zagre\u0161i intimni partner, pogosto ni enkraten dogodek: pri 50,8 % \u017ertev se nasilje, ki ga izvaja trenutni partner, zgodi ve\u010dkrat, pri biv\u0161ih partnerjih pa kar pri 60 % \u017ertev. \u017denske, ki do\u017eivljajo psiholo\u0161ko nasilje trenutnega partnerja, v 34,5 % primerov poro\u010dajo tudi o fizi\u010dnem ali spolnem nasilju \u2013 kar ka\u017ee, da se razli\u010dne oblike nasilja prepletajo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Mednarodni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMednarodni znak za pomo\u010d pri nasilju v dru\u017eini Foto: SOJ RTV SLO<\/p>\n

Digitalna razse\u017enost: \u017eenske kot glavne \u017ertve<\/p>\n

Nova anketa prvi\u010d sistemati\u010dno zajema tudi spletno nasilje, torej obliko nasilja, ki se z digitalizacijo dru\u017ebe hitro \u0161iri. Podatki so delno omejeni, saj so bila dodatna vpra\u0161anja o tehnolo\u0161ko podprtem nasilju zastavljena le v osmih dr\u017eavah \u010dlanicah (Ciper, \u010ce\u0161ka, Nem\u010dija, Mad\u017earska, Irska, Luksemburg, Romunija, \u0160vedska), vendar razkrivajo skrb vzbujajo\u010de trende, \u0161e posebej ker jih potrjujejo druge mednarodne raziskave.<\/p>\n

V teh osmih dr\u017eavah je 12,3 % \u017eensk do\u017eivelo vsaj eno od petih oblik nasilnega spletnega vedenja, od tega 4,6 % izklju\u010dno na spletu. Najpogostej\u0161e oblike so \u017ealjiv seksisti\u010dni jezik (9,0 % \u017eensk), \u0161irjenje la\u017enih komentarjev (5,2 %), spletno nadlegovanje zunaj dela (11,7 %) in spletno zalezovanje (cyberstalking, 8,5 %).<\/p>\n

Na delovnem mestu je 7,0 % \u017eensk v celotni Uniji do\u017eivelo spletno spolno nadlegovanje (eksplicitna spletna sporo\u010dila ali neustrezni pristopi prek dru\u017ebenih omre\u017eij).<\/p>\n

Kljub nara\u0161\u010danju spletnega nasilja je fizi\u010dno nasilje \u0161e vedno pogostej\u0161e. \u010ce primerjamo podatke raziskave: fizi\u010dno nasilje je do\u017eivelo 30,7 % vpra\u0161anih \u017eensk (celotni EU), od tega 17,2 % tudi spolno nasilje. Spletno nasilje je do\u017eivelo 12,3 % \u017eensk (v omenjenih osmih dr\u017eavah), raziskava pa omenja tudi podatek, da je spletno nadlegovanje na delu \u017ee do\u017eivelo 7 % vpra\u0161anih \u017eensk (v celotni Uniji).<\/p>\n

Klju\u010dna ugotovitev pa je, da se ti dve obliki nasilja vse pogosteje prepletata. Spletno nasilje pogosto dopolnjuje fizi\u010dno \u2013 na primer 80 % ponavljajo\u010dih se sporo\u010dil v zalezovanju je spletnih. Poleg tega spletno nasilje povzro\u010da dolgoro\u010dne posledice: 34,7 % \u017ertev zalezovanja mora spremeniti telefonsko \u0161tevilko, e-naslov ali profil na dru\u017ebenem omre\u017eju, 21,6 % pa celo prebivali\u0161\u010de.<\/p>\n

Pomembno je \u0161e, da spletno nasilje zahteva manj fizi\u010dne navzo\u010dnosti storilca in je zato te\u017eje prepoznavno in dokazljivo, kar vodi v izjemno nizke stopnje prijavljanja (le 13,9 % \u017ertev zalezovanja ga prijavi policiji).<\/p>\n

Slovenija: med povpre\u010djem in zakonodajnimi vrzelmi<\/p>\n

Slovenija se v ve\u010dini kazalnikov uvr\u0161\u010da blizu evropskega povpre\u010dja ali rahlo pod njim. Pri intimnopartnerskem nasilju je 13,4 % Slovenk do\u017eivelo fizi\u010dno ali spolno nasilje partnerja, kar je pod povpre\u010djem EU (17,7 %). Pri spolnem nasilju Slovenija bele\u017ei 9,6 % (EU: 17,2 %), pri psiholo\u0161kem nasilju pa 26,3 % (EU: 29,9 %).<\/p>\n

Glede spletnega nasilja starej\u0161i podatki FRA iz leta 2014 ka\u017eejo, da je 7 % Slovenk do\u017eivelo neustrezen pristop prek dru\u017ebenih omre\u017eij ali e-po\u0161te, 3 % pa spletno zalezovanje. Med mladimi (12\u201318 let) je situacija dramati\u010dnej\u0161a: 65 % deklet je do\u017eivelo vsaj eno obliko spletnega nadlegovanja v \u0161olskem letu.<\/a><\/p>\n

Slovenija zaostaja pri specifi\u010dni zakonodaji proti spletnemu nasilju. Medtem ko ima Kazenski zakonik dolo\u010dbe o zlorabi osebnih podatkov (143. \u010dlen), ki vklju\u010dujejo deljenje intimnih slik, o zalezovanju (134a. \u010dlen) in neupravi\u010denemu slikovnemu snemanju (138. \u010dlen), nima celovitega zakona, ki bi posebej urejal vse oblike spletnega nasilja. Direktiva EU-ja o nasilju nad \u017eenskami iz leta 2024 zahteva od Slovenije uskladitev zakonodaje do junija 2027, kar vklju\u010duje kaznovanje kiberneti\u010dnega zalezovanja in deljenja intimnih slik.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tAvstrija: grozovite razse\u017enosti femicida <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tEvropski in\u0161titut za enakost spolov (EIGE) je lani femicid opredelil kot umor \u017eenske kot posledice partnerskega nasilja, mu\u010denje in mizoginisti\u010dno ubijanje \u017eensk, ubijanje \u017eensk in deklet v imenu tako imenovane \u010dasti in drugo ubijanje, povezano z za \u017eenske \u0161kodljivimi praksami. Sem spada tudi namerno pobijanje \u017eensk in deklet v kontekstu oboro\u017eenih spopadov, pa tudi umori \u017eensk, povezani z delovanjem tolp, organiziranim kriminalom, preprodajo drog in trgovino z ljudmi. V zadnjih letih se \u0161tevilo femicidov v Sloveniji postopoma pove\u010duje. <\/p>\n

Podatki Vrhovnega dr\u017eavnega to\u017eilstva so leta 2022 pokazali, da pri nas v povpre\u010dju letno odkrijemo od pet do sedem umorov \u017eensk, storjenih v krogu dru\u017eine. Raz\u0161irjenost femicida v Sloveniji je kljub temu \u0161e vedno ni\u017eja, kot je povpre\u010dje Evropske unije. <\/p>\n

Tudi v na\u0161ih ob\u010dilih pogosto zasledimo poro\u010dila o femicidih v Italiji. Dejstvo je, da je pri na\u0161ih zahodnih sosedih (skladno s povpre\u010djem zadnjih let) vsak tretji dan umorjena \u017eenska, kar je seveda grozljiv podatek. Vendar je zaradi precej ve\u010djega \u0161tevila prebivalcev stopnja femicida v Italiji med najni\u017ejimi v Evropi in je tudi pod slovenskim povpre\u010djem. <\/p>\n

Stanje na Mad\u017earskem in Hrva\u0161kem je slab\u0161e \u2013 tam je po ve\u010dletnih podatkih femicidov v primerjavi s Slovenijo ve\u010d, tako v absolutnih \u0161tevilkah kot tudi v razmerju do \u0161tevila prebivalcev. Obe dr\u017eavi sta po tem nad evropskim povpre\u010djem. <\/p>\n

\u0160e bolj negativno izstopa Avstrija, kjer je stopnja med najvi\u0161jimi v Evropski uniji. Avstrija je tudi edina dr\u017eava Evropske unije, kjer je po policijskih statistikah v zadnjem desetletju med \u017ertvami umorov vsako leto ve\u010d \u017eensk kot mo\u0161kih. To sicer na eni strani ka\u017ee nizko stopnjo umorov s podro\u010dja organiziranega kriminala (kjer so \u017ertve ve\u010dinoma mo\u0161ki), hkrati pa tudi grozljivo raz\u0161irjenost femicida pri na\u0161ih severnih sosedih. Po podatkih avstrijske zvezne policije, povzetih po portalu Statista,<\/a> je bilo na primer leta 2016 med 49 \u017ertvami umorov v Avstriji 28 \u017eensk, leta 2021 je bilo razmerje med \u017eenskimi in mo\u0161kimi \u017ertvami celo 36:18, leta 2024 pa 40:36. Ve\u010dina primerov umorov \u017eensk je bila opredeljena kot femicid, storilci pa so bili skoraj izklju\u010dno mo\u0161ki.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Igor E. Bergant. Foto: Adrian Pregelj V Debatah z Bergantom prav na mednarodni dan \u017eensk (na 1. programu…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":10113,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[422,8168,6803,8169,59,61,62,37,58,60,38,8170],"class_list":{"0":"post-18067","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-evropska-unija","9":"tag-femicid","10":"tag-nasilje-nad-zenskami","11":"tag-partnersko-nasilje","12":"tag-republic-of-slovenia","13":"tag-republika-slovenija","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-spletno-nasilje"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116194494667862313","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/18067","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=18067"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/18067\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10113"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=18067"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=18067"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=18067"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}