{"id":18073,"date":"2026-03-08T16:43:11","date_gmt":"2026-03-08T16:43:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/18073\/"},"modified":"2026-03-08T16:43:11","modified_gmt":"2026-03-08T16:43:11","slug":"zahteva-za-popravo-krivic-rudolfa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/18073\/","title":{"rendered":"Zahteva za popravo krivic Rudolfa"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Prvi
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPrvi dizelski motor, ki ga je izumil Rudolf Diesel tik pred koncem 19. stoletja. Foto: AP<\/p>\n

Rudolf Diesel je v zgodovino vstopil kot izumitelj motorja. In to ne katerega koli, ampak stroja, ki \u0161e danes poganja svet. Pozabljamo pa, da je bil \u0161e veliko ve\u010d kot genialen in\u017eenir, ki ga je gnala neverjetna volja po tem, da naredi stroje u\u010dinkovitej\u0161e. Rudolf je bil v resnici reformator, ki je verjel, da mora tehnologija slu\u017eiti napredku celotne dru\u017ebe, ne zgolj industriji ali kapitalu. Njegovi zapisi in govori ka\u017eejo \u010dloveka, ki je razmi\u0161ljal o socialni pravi\u010dnosti, decentralizirani energiji in gospodarski neodvisnosti. Ko je leta 1900 na pari\u0161ki razstavi predstavil motor, ki ga je poganjalo ara\u0161idovo olje, ni \u0161lo za eksoti\u010dni eksperiment. Kar je takrat predstavil in o \u010demer je govoril, je nujno treba postaviti v kontekst tistega \u010dasa.<\/p>\n

Para vs nafta<\/p>\n

Parni stroj ob koncu 19. stoletja ni bil samo tehnologija, bil je celoten industrijski sistem. Tako kot je danes nafta. Slonel je na premogu, zahteval je velik kotel, stalni nadzor, kurja\u010de, strojnike in celotno logistiko rudarjenja, transporta in industrijskih obratov. Energija je bila zato centralizirana v velikih tovarnah, \u017eeleznicah in rudnikih, ki so jih upravljale mo\u010dne industrijske elite. Lastniki rudnikov in jeklarskih obratov, kot so bili britanski premogovni\u0161ki mogotci ali ameri\u0161ki industrialci, so imeli ogromno gospodarsko in politi\u010dno mo\u010d. Parni stroj je bil del tega sistema koncentrirane mo\u010di. Velik, drag, zapleten in odvisen od velikih kapitalskih struktur.<\/p>\n

Med temi najdemo znane igralce. Na primer J. P. Morgana, ki ni bil rudarski magnat v smislu, da bi sam neposredno upravljal rudnike. Njegova mo\u010d je bila v tem, da je zdru\u017eeval rudnike, \u017eeleznice, transport, jeklarne in banke v en sam ogromen finan\u010dno industrijski sistem. In potem se prika\u017ee Rudolf Diesel in pred to supermo\u010dno industrijsko elito po\u017eene stroj, ki je bil manj\u0161i od vsega, kar je takrat poganjalo delo, u\u010dinkovitej\u0161i, upravljal ga je lahko en \u010dlovek, in ta stroj je bil sposoben delovati na razli\u010dna goriva. Celo na rastlinska olja.<\/p>\n

Parno-rudarska elita torej ni videla le stroja, ampak konec njihovega imperija. \u010ce kdo od njih tega mogo\u010de ni videl in prepoznal, pa je zagotovo sli\u0161al, kaj Rudolf govori. Pa kako je govoril! Svetu je razlagal, da bi lahko energijo za njegov stroj proizvajali tudi kmetje in lokalne skupnosti same. Pa o pravi\u010dni porazdelitvi energije in podobno je govoril.<\/p>\n

V dana\u0161njem politi\u010dnem jeziku bi ga v Evropi gladko ozna\u010dili za radikalnega levi\u010darja in socialista, v ZDA pa bi bil brez dvoma komunist. Ga je pa takrat nekdo zelo dobro razumel. Nikola Tesla. Tudi on ni le sanjal enakih sanj, ampak jih je s svojim genialnim umom posku\u0161al tudi uresni\u010diti. Za \u010dlove\u0161tvo. Ne za Edisone, Morgane, Muske in Bezose.<\/p>\n

Biostreha<\/p>\n

Po dobrem stoletju smo zdaj na podobni to\u010dki. Tudi retorika v resnici ni kaj prida druga\u010dna. Rudolf je vedel, da biogorivo ne more biti re\u0161itev za vse, a razmi\u0161ljal je o tem, da bi si nekateri kmetje v oddaljenih krajih in regijah z njegovim strojem lahko pomagali sami. Energetska samooskrba 1.0.<\/p>\n

Danes govorimo o son\u010dnih elektrarnah na strehah kmetij, o lokalni proizvodnji energije in o energetski samooskrbi 2.0. Diesel je razmi\u0161ljal o oljnih rastlinah, mi razmi\u0161ljamo o fotovoltaiki. On je govoril o energiji iz polja, mi o energiji s strehe.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Mecedez-Benz
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMecedez-Benz iz leta 1923. Foto: Shutterstock<\/p>\n

Zgodovina pa nas u\u010di, da ne gledamo v pravo smer, saj prehod nikoli ni samo tehnolo\u0161ki. Vedno je tudi politi\u010den in finan\u010den. Na prelomu 20. stoletja se je finan\u010dna in politi\u010dna mo\u010d gostila okrog premogovni\u0161kih magnatov, industrije in finan\u010dnih hi\u0161. Thomas Edison je imel za sabo kapital J. P. Morgana, John D. Rockefeller je gradil naftni imperij Standard Oil, finan\u010dne banke so odlo\u010dale, katere tehnologije bodo dobile prilo\u017enost.<\/p>\n

Danes vidimo zelo podobno dinamiko. Pa nekaj novih posameznikov je tu, na nekaj starih podlagah seveda, okrog teh se gradi koncentracija superfinan\u010dne in politi\u010dne mo\u010di, ki s pomo\u010djo tehnolo\u0161kih velikanov gradi novo infrastrukturo prihodnosti.<\/p>\n

Ocean energije<\/p>\n

Iz Dieselove zgodbe se nismo nau\u010dili le tega, da vsaka energetska revolucija prinese nove odvisnosti, ampak tudi to, da pogosto po\u017ere tiste otroke revolucije, ki so sanjali skupno dobro. Pa smo pri dobri stari zgodovinski ironiji. V tem primeru se ka\u017ee tudi v tem, kako sta svoje \u017eivljenje sklenila sanja\u010da Rudolf in Nikola.<\/p>\n

Nikola Tesla je svoje zadnje dni pre\u017eivel sam v newyor\u0161kem hotelu New Yorker. Skoraj povsem pozabljen in mo\u010dno finan\u010dno iz\u010drpan. V sobi \u0161tevilka 3327 in 3328. V 33. nadstropju. Toliko trojk tu ni po naklju\u010dju, Nikola je verjel v veli\u010dastnost te \u0161tevilke.<\/p>\n

Rudolf Diesel je svojo pot kon\u010dal precej bolj nenavadno. Septembra 1913 je na parniku SS Dresden potoval iz Antwerpna proti Londonu, kjer naj bi se sre\u010dal z britanskimi industrijskimi predstavniki in razpravljal o vgradnji njegovega stroja v voja\u0161kih plovilih. Naslednje jutro ga ni bilo ve\u010d v kabini. Nikjer ga ni bilo. Izginil je v no\u010di, nekje v vodah Severnega morja. Uradno naj bi padel \u010dez krov ali storil samomor, toda okoli\u0161\u010dine nikoli niso bile povsem pojasnjene.<\/p>\n

\u010cas je bil namre\u010d zelo ob\u010dutljiv. Evropa je ve\u010d kot o\u010ditno drsela v vojno, Diesel pa je bil Nemec, ki je potoval v Veliko Britanijo z idejami o novi revolucionarni tehnologiji. Njegovo izginotje je zato hitro dobilo pridih skrivnosti. \u010ceprav je jasno, da je lahko \u0161lo tudi za zgolj nesre\u010do. In tudi v tem je nekaj simbolike. Dva izjemna \u010dloveka, ki sta \u017eelela energijo \u010dim bolj enakopravno in dostopno pribli\u017eati svetu, sta na koncu ostala sama na robu sistema. Odrinjena. Umaknjena.<\/p>\n

Mo\u010d \u0161tevilke 3<\/p>\n

Po parnem stroju, nafti in elektriki bomo enkrat pri\u0161li do tretjega poskusa. Mogo\u010de \u017ee prav kmalu, saj se v zgodovini \u010dlove\u0161tva \u0161e nikoli ni toliko ljudi ukvarjalo z vpra\u0161anjem, kako proizvajati energijo druga\u010de. In nikoli ni bilo pred nami toliko razli\u010dnih idej.<\/p>\n

V tem pogledu je dana\u0161nji svet zelo podoben letu 1900. Takrat je bilo jasno le to, da premog in parni stroj ne bosta ve\u010d kos nalogam industrijske dru\u017ebe. Elektrika, bencin in dizelsko gorivo so se \u0161ele borili za svoj prostor.<\/p>\n

Ta trenutek se zdi, da se verjetno kon\u010duje obdobje, ko je eno gorivo poganjalo ves svet. Energetska prihodnost bo verjetno bolj raznolika in bolj regionalna. Nekatere dr\u017eave bodo izkori\u0161\u010dale sonce, druge veter, tretje biomaso, nuklearno energijo ali vodik. Ali vsega po malo. Pa zagotovo pride \u0161e kaj.<\/p>\n

A kot re\u010deno, treba je gledati \u0161ir\u0161e in dlje od same tehnologije. Je silam trenutne mo\u010di v interesu, da ni ve\u010d ene energije za vse? Taka oblika razpr\u0161ene geografske in energetske samozadostnosti zagotovo prinese tudi druga\u010dno razporeditev gospodarske in geopoliti\u010dne mo\u010di.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Energetske
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tEnergetske revolucije vedno spremenijo tudi mesta. (Na fotografiji London okoli leta 1910.) Foto: Shutterstock<\/p>\n

Toda obstaja \u0161e ena zgodovinska lekcija. Veliki energetski interesi se nikoli ne umaknejo mirno. Lastniki rudnikov in parnih strojev so se do zadnjega dne upirali prehodu na nafto in elektriko. Danes se bo naftni kapital prav tako do zadnjega dne upiral prehodu na nove vire.<\/p>\n

In za zdaj \u0161e ni pri\u0161el zadnji dan nafte. Te, v kateri je Rudolf videl veliko bolj\u0161e \u017eivljenje, kot ga je svet imel ob rudnikih in kurjenju neskon\u010dnih koli\u010din premoga. In te\u017eko re\u010demo, da nam z nafto ni postalo veliko lep\u0161e, kot se je kazala prihodnost industrije in mobilnosti, \u010de bi ostali pri kurjenju premoga.<\/p>\n

Zato bomo do naslednje energijske revolucije verjetno videli \u0161e kak\u0161no Trumpovo vojno. Oprostite, voja\u0161ko intervencijo.<\/p>\n

Ko boste naslednji\u010d obrnili klju\u010d v avtu in boste prebudili dizelski stroj v njem, se morda vseeno spomnite na Rudolfa. Ta stroj je zasnoval z mislijo na lep\u0161i in pravi\u010dnej\u0161i svet. Prvo nam je s svojim izumom dal. Saj se verjetno lahko strinjamo, da je dizel bolj\u0161i od premoga in parnikov.<\/p>\n

Drugo pa si bomo morali pri ponovitvi vaje, ki se bo v prihodnjih letih nedvomno zgodila, vzeti sami, druga\u010de se ne bo ni\u010d spremenilo.<\/p>\n

*Andrej Brglez je avtomobilski strokovnjak in strokovni sodelavec oddaje APM na Valu 202.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tProtidizelska emancipacija?<\/p>\n

Obvestilo uredni\u0161tva:<\/p>\n

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odra\u017ea nujno stali\u0161\u010d uredni\u0161tev RTV Slovenija.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Prvi dizelski motor, ki ga je izumil Rudolf Diesel tik pred koncem 19. stoletja. Foto: AP Rudolf Diesel…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":18074,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[8172,7385,8173,37,38,8171,64,7756,63],"class_list":{"0":"post-18073","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-energetska-samooskrba","9":"tag-motor","10":"tag-rudolf-diesel","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenscina","13":"tag-socialna-pravicnost","14":"tag-svet","15":"tag-tehnoloski-napredek","16":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116194561423465850","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/18073","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=18073"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/18073\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/18074"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=18073"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=18073"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=18073"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}