{"id":180884,"date":"2026-08-04T21:31:12","date_gmt":"2026-08-04T21:31:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/180884\/"},"modified":"2026-08-04T21:31:12","modified_gmt":"2026-08-04T21:31:12","slug":"znanstveniki-stevilo-zemljanov-bi-se-moralo-prepoloviti-ce-hocemo-ohraniti-planet","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/180884\/","title":{"rendered":"Znanstveniki: \u0161tevilo Zemljanov bi se moralo prepoloviti, \u010de ho\u010demo ohraniti planet"},"content":{"rendered":"<p>    <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/08\/04\/851571\/Orig-iStock-2212812044-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/08\/04\/851571\/Orig-iStock-2212812044-600.webp\" class=\"main-gallery-image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Wide-iStock-2212812044-1000.webp\" alt=\"A young man is talking on the phone surrounded by a crowd during rush hour in a large metropolis. Russia, Barnaul. August 31, 2024.\"\/><\/p>\n<p>Na svetu je\u00a0ve\u010d kot osem\u00a0milijard ljudi, \u010dlove\u0161ki vpliv na okolje pa vse bolj presega meje vzdr\u017enosti \u0161tevilnih naravnih sistemov. Foto: arhiv Dnevnika<\/p>\n<p>Znanstveniki: \u0161tevilo Zemljanov bi se moralo prepoloviti, \u010de ho\u010demo ohraniti planet<\/p>\n<p>V nedavni raziskavi so znanstveniki ugotovili, da bi z zmanj\u0161anjem svetovne populacije lahko premagali hud pritisk na okolje in ohranili planet za prihodnje generacije. Da bi cilj dosegli, bi se moralo \u0161tevilo Zemljanov zmanj\u0161ati za polovico.<\/p>\n<p>                        04. 08. 2026, 11.43\n                    <\/p>\n<p> \u0161f\n                    <\/p>\n<p>                        <a href=\"https:\/\/google.com\/preferences\/source?q=dnevnik.si\" class=\"se-author-gps-cta\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\"><br \/>\n                            <img decoding=\"async\" class=\"se-author-gps-cta-badge\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/1785879071_618_dnevnik_gps_badge.png\" alt=\"Google Preferred Sources CTA\"\/><br \/>\n                        <\/a><\/p>\n<p>Na Zemlji \u017eivi ve\u010d kot osem\u00a0milijard ljudi, \u010dlove\u0161ki vpliv na okolje presega meje vzdr\u017enosti \u0161tevilnih naravnih sistemov. Avtorji nove \u0161tudije, objavljene v reviji Sustainable Development, predlagajo dolgoro\u010dni cilj: postopno zmanj\u0161anje svetovnega prebivalstva na pribli\u017eno \u0161tiri\u00a0milijarde do leta 2200.<\/p>\n<p>\u0160tevilka se\u00a0zdi radikalna, a avtorji poudarjajo, da ne zagovarjajo prisile, temve\u010d prostovoljen in dru\u017ebeno odgovoren prehod. \u00bbPostopna ustavitev in obrat rasti prebivalstva ter zmanj\u0161anje vplivov posameznika sta strategiji, ki sta hkrati prijazni do narave in \u010dlove\u0161tva,\u00ab so zapisali v \u0161tudiji.<\/p>\n<p>    <a class=\"se-card__wrap se-card--link\" href=\"https:\/\/www.dnevnik.si\/novice\/svet\/demografska-kriza-stevilo-japoncev-prvic-po-42-letih-pod-120-milijonov-2818184\/\" data-upscore-url=\"\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" class=\"se-image se-image--card\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Wide-profimedia-0963018032-400.webp\" alt=\"Foto: Profimedia\"\/><\/p>\n<p>statistika<\/p>\n<p>Demografska kriza: \u0161tevilo Japoncev prvi\u010d po 42 letih pod 120 milijonov<\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>Po njihovi oceni bi manj\u0161a populacija\u00a0zmanj\u0161ala\u00a0pritisk na naravne vire, omejila\u00a0onesna\u017eevanje, zmanj\u0161ala\u00a0konflikte zaradi naravnih virov in migracij, pomagala\u00a0zmanj\u0161ati rev\u0161\u010dino, izbolj\u0161ala\u00a0kakovost \u017eivljenja na\u00a0gosto naseljenih obmo\u010djih ter\u00a0za\u0161\u010ditila\u00a0naravne habitate, prosto\u017eive\u010de vrste in podnebje.<\/p>\n<p>Pomembna dobra izobrazba \u017eensk<\/p>\n<p>Pomemben del raziskave je zavra\u010danje kakr\u0161nih koli mno\u017ei\u010dnih ukrepov za zmanj\u0161anje populacije. Namesto tega avtorji predlagajo, naj\u00a0se prebivalstvo osredoto\u010di na dostopno na\u010drtovanje dru\u017eine, bolj\u0161e zdravstvene storitve in ve\u010d izobra\u017eevalnih mo\u017enosti za \u017eenske v revnej\u0161ih dr\u017eavah. Zgodovinski primeri ka\u017eejo, da se rodnost pogosto naravno zmanj\u0161a z dvigom\u00a0izobrazbe pri \u017eenskah, \u0161irjenjem pravic in okrepitvijo\u00a0vloge pri odlo\u010danju o\u00a0lastnem \u017eivljenju.<\/p>\n<p>    <a class=\"se-card__wrap se-card--link\" href=\"https:\/\/www.dnevnik.si\/novice\/svet\/staranje-prebivalstva-slovenije-kljub-priseljevanju-nas-bo-konec-stoletja-200-000-manj-2810709\/\" data-upscore-url=\"\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" class=\"se-image se-image--card\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Wide-A37A0001-400.webp\" alt=\"12.06.2025 -simboli\u010dna fotografija - upokojenci, novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanjuFoto: Toma\u017e Skale\"\/><\/p>\n<p>EUROPOP 2025<\/p>\n<p>Staranje Slovenije: kljub priseljevanju nas bo konec stoletja 200.000 manj<\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>To so utemeljili s primeri treh dr\u017eav. V Iranu se je denimo po uvedbi bolj dostopnega na\u010drtovanja dru\u017eine povpre\u010dno \u0161tevilo otrok na \u017eensko zmanj\u0161alo s 4,08 leta 1992 na 1,94 leta 2001. V Ju\u017eni Koreji pa so obse\u017eni dru\u017ebeni programi zmanj\u0161ali rodnost s 4,07 otroka na \u017eensko leta 1972 na 1,93 leta 1984. Podobno je v Kostariki, kjer so nalo\u017ebe v zdravstvo in izobra\u017eevanje zmanj\u0161ale rodnost s 4,16 leta 1972 na 1,98 leta 2009.<\/p>\n<p>Proti prisilnemu omejevanju rodnosti<\/p>\n<p>Ideja o zmanj\u0161anju svetovnega prebivalstva ostaja zelo ob\u010dutljiva tema, saj so bile pretekle razprave o prenaseljenosti neredko\u00a0povezane s \u0161kodljivimi politikami in diskriminatornimi pogledi.<\/p>\n<p>    <a class=\"se-card__wrap se-card--link\" href=\"https:\/\/www.dnevnik.si\/novice\/svet\/rekordno-nizka-rodnost-lani-se-je-v-zda-rodilo-najmanj-otrok-v-zgodovini-2796567\/\" data-upscore-url=\"\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" class=\"se-image se-image--card\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Wide-iStock-2173297263-400.webp\" alt=\"High Angle View Of Baby Sleeping On Bed At Home\"\/><\/p>\n<p>DEMOGRAFIJA<\/p>\n<p>Rekordno nizka rodnost: lani se je v ZDA rodilo najmanj otrok v zgodovini<\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>Obstajajo tudi zgodovinski razlogi za previdnost. V preteklosti so nekatere politike vklju\u010devale prisilne sterilizacije, omejevanje reproduktivnih pravic in obto\u017eevanje revnej\u0161ih skupnosti za okoljske te\u017eave. Raziskovalci poudarjajo, da njihov pristop temelji na popolnoma druga\u010dnih na\u010delih: ne na omejevanju ljudi, temve\u010d na ve\u010dji svobodi, izobra\u017eevanju in mo\u017enostih za bolj\u0161e \u017eivljenje.<\/p>\n<p>Raziskava ne govori le o \u0161tevilu ljudi, temve\u010d tudi o odnosu do potro\u0161nje in gospodarske rasti. Avtorji opozarjajo, da planet z omejenimi viri ne more v neskon\u010dnost podpirati rasti\u00a0proizvodnje, bogastva in porabe materialnih dobrin. \u00bbPomagati pri ustavljanju rasti prebivalstva\u00a0ob hkratnem zmanj\u0161evanju vpliva posameznika na okolje\u00a0je na\u0161e najbolj\u0161e upanje za trajnostno in kakovostno prihodnost po vsem svetu,\u00ab so sklenili.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na svetu je\u00a0ve\u010d kot osem\u00a0milijard ljudi, \u010dlove\u0161ki vpliv na okolje pa vse bolj presega meje vzdr\u017enosti \u0161tevilnih naravnih&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":180885,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[9240,45909,3491,37,38,64,63],"class_list":["post-180884","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-prebivalstvo","tag-pritisk-na-okolje","tag-raziskava","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117039378629506321","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/180884","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=180884"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/180884\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/180885"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=180884"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=180884"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=180884"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}