So v velikih skupinah, a za kopalce niso nevarne<\/p>\n
Morske cveta\u010de so se v zadnjih dneh pojavljale tudi v Piranskem zalivu, ponekod v rojih z ve\u010d sto mladimi primerki. Trenutno merijo do deset centimetrov v premeru in so rjavkaste barve.<\/p>\n
Piranski ribi\u010d Rok Domnik je za Delo pojasnil, da jih je bilo pred Piranom prej\u0161nje dni res ve\u010d kot obi\u010dajno. Po njegovih besedah so jih bli\u017eje obali prinesli ju\u017eni vetrovi, ki so roje potisnili z odprtega morja tudi v slovenske vode. Zdaj naj bi jih bilo \u017ee manj oziroma toliko, kot je za avgust obi\u010dajno.<\/p>\n
Biologinja dr. Andreja Ram\u0161ak z Morske biolo\u0161ke postaje Piran je pojasnila, da so tak\u0161ni roji v slovenskem morju bili \u017ee ve\u010dkrat opa\u017eeni. Gre za mlade klobu\u010dnjake, ki se za\u010dasno zdru\u017eujejo, valovi in morski tokovi pa jih bodo v prihodnjih dneh oziroma tednih razpr\u0161ili po severnem Jadranu.<\/p>\n
Videti so kot “ocvrto jajce”, a ne ope\u010dejo<\/p>\n
Morske cveta\u010de bodo \u010dez pribli\u017eno mesec dni precej ve\u010dje, njihov klobuk pa bo lahko meril od 20 do 30 centimetrov. Prepoznamo jih po rumenkasto rjavem klobuku z izbo\u010deno sredino ter po vijoli\u010dastih oziroma modrikasto belih priveskih z modrimi me\u0161i\u010dki. Prav zaradi tega so v sloven\u0161\u010dini dobile ime morska cveta\u010da, v angle\u0161\u010dini pa jih imenujejo tudi “fried egg jellyfish”, saj spominjajo na plavajo\u010de ocvrto jajce.<\/p>\n
![\"Meduza](\"\/media\/img\/77\/60\/3eccafc61555e2150703.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Profimedia<\/p>\n
Za kopalce je najpomembnej\u0161e, da morska cveta\u010da ob dotiku ne povzro\u010di opeklin. Pri ob\u010dutljivej\u0161ih ljudeh lahko povzro\u010di le manj\u0161e nelagodje. Kljub temu bi se bilo smiselno izogibati stiku z o\u010dmi, usti in sluznicami.<\/p>\n
Rjavkasto barvo imajo zaradi simbiontnih alg, s katerimi \u017eivijo v so\u017eitju. Pod njihovimi priveski se pogosto skrivajo tudi mladice majhnih rib, predvsem \u0161urov.<\/p>\n
Morje je nenavadno bistro<\/p>\n
Posebnost leto\u0161njega poletja ni le mno\u017ei\u010dnej\u0161i pojav morskih cveta\u010d, ampak tudi izjemno bistra morska voda. Slovensko morje je po poro\u010danju Dela te dni prozorno tudi do globine desetih metrov, kar posebej navdu\u0161uje potaplja\u010de in vse, ki z masko opazujejo morsko \u017eivljenje.<\/p>\n
Dr. Janja France z Morske biolo\u0161ke postaje Piran je pojasnila, da je bistrost posledica ve\u010d dejavnikov. Med najpomembnej\u0161imi je manj\u0161i vnos hranil z rekami in drugimi vodotoki s kopnega. \u017de konec junija so raziskovalci zaznali zelo nizke vrednosti klorofila, zdaj pa so te \u0161e ni\u017eje. To pomeni, da je v morju malo rastlinskega planktona. K bistrosti prispevajo tudi pomanjkanje de\u017eja, manj\u0161e valovanje in miren sediment, ki ostaja na morskem dnu in se ne dviga v vodni stolpec.<\/p>\n
Morje je toplo, a trenutno brez rekorda<\/p>\n
Severno jadransko morje je tudi zelo toplo. Fizik dr. Matja\u017e Li\u010der z Morske biolo\u0161ke postaje Piran je opozoril, da so konec junija na oceanografski boji Vida izmerili 29,9 stopinje Celzija na globini 2,5 metra. To je bila najvi\u0161ja junijska temperatura, odkar zbirajo podatke, torej od leta 2008.<\/p>\n
Trenutno temperatura morja po poro\u010danju Dela sicer ni rekordna. V teh dneh so namerili pribli\u017eno 28 stopinj Celzija, kar je za ta \u010das \u0161e obi\u010dajno, a vro\u010dinski val<\/a> lahko plitvo morje dodatno ogreje. Pri morskem dnu, na globini 23 metrov, ima voda nekaj ve\u010d kot 21 stopinj Celzija.<\/p>\n <\/p>\n <\/a><\/p>\n![\"Vro\u010dina\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/c3c39a2dc0f8f12edb30.jpeg\")
<\/p>\n
\n<\/a><\/p>\n
\n Slovenija
\n <\/a><\/p>\n