{"id":181427,"date":"2026-08-05T10:46:10","date_gmt":"2026-08-05T10:46:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/181427\/"},"modified":"2026-08-05T10:46:10","modified_gmt":"2026-08-05T10:46:10","slug":"slovenka-ki-ze-pet-let-zivi-na-baliju-mislim-da-bi-se-lahko-ves-svet-nekaj-naucil-od-balija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/181427\/","title":{"rendered":"Slovenka, ki \u017ee pet let \u017eivi na Baliju: Mislim, da bi se lahko ves svet nekaj nau\u010dil od Balija"},"content":{"rendered":"

Brigito Bra\u010dko in njeno dru\u017eino je Bali sprva poklical \u017ee leta 2019, nato pa sta se z mo\u017eem odlo\u010dila, da si tam poskusijo ustvariti malce druga\u010dno \u017eivljenje. Za za\u010detek so se odlo\u010dili za kraj\u0161e poglavje desetih mesecev, nato pa se je to spontano podalj\u0161alo in \u0161e vedno traja.<\/p>\n

V obmorskem Cangguju \u017eivijo \u017ee pet let, sin Luka tam obiskuje mednarodno \u0161olo, Brigita pa je svoje delo prilagodila \u017eivljenju na drugem koncu sveta. Ukvarja se s hipnoterapijo, sodeluje s podjetji ter pripravlja treninge s podro\u010dja razvoja \u010dustvene inteligence, ve\u010dinoma za naro\u010dnike iz Singapurja in z Bli\u017enjega vzhoda.<\/p>\n

Bali jih je pritegnil predvsem zaradi druga\u010dnega na\u010dina \u017eivljenja, odprtosti ljudi in ob\u010dutka povezanosti. \u010ceprav jih ob prihodu ni vse navdu\u0161ilo \u2013 Brigito so zmotili predvsem odnos do odpadkov, kaoti\u010den promet in nenadzorovan razvoj turizma \u2013, so s\u010dasoma tam na\u0161li ob\u010dutek doma.<\/p>\n

Brigita pravi, da dolgo ni pogre\u0161ala ni\u010desar, danes pa jo ob obisku slovenskih trgovin presenetita predvsem velika izbira in dostopnost \u017eivil, ki so na Baliju pogosto draga ali te\u017eje dosegljiva. Veliko bolj kot o\u00a0stvareh\u00a0pa jo je \u017eivljenje v tujini nau\u010dilo ceniti povezanost, pristne odnose in dru\u017eenje, ki se ne vrti le okoli dela. Prav ob\u010dutek skupnosti, medsebojne podpore in lahkotnej\u0161ega odnosa do \u017eivljenja je tisto, kar bi po njenem mnenju lahko bolj posnemali tudi Slovenci.<\/p>\n

\"Brigita<\/p>\n

Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Od za\u010detnega razo\u010daranja do kraja, ki je postal dom<\/p>\n

Kako se je za\u010delo pisati va\u0161e poglavje z Balijem?\u00a0<\/p>\n

Na Baliju smo bili prej samo enkrat, leta 2019, za dva tedna. To je bil en tak hitri, spontani dopust, ni\u010d kaj planiran. Takrat sem imela res ogromno dela in sem rekla, da moram nekam iti, ker tako ne gre ve\u010d. Mo\u017e je izbral Bali, in smo \u0161li, \u010disto brez nekih posebnih priprav ali \u010desarkoli.<\/p>\n

Prva izku\u0161nja me je malo razo\u010darala. Glede na to, da sem bila takrat v svetu joge, sem pri\u010dakovala neko zelo spiritualno izku\u0161njo. Potem pa sem bila razo\u010darana, ker so vse vodili tujci in zdelo se mi je zelo turisti\u010dno, brez neke pristnosti. Ampak narava je bila \u010dudovita.<\/p>\n

Konec leta 2019 sva se z mo\u017eem za\u010dela pogovarjati, \u010de bi tudi mi poskusili\u00a0\u017eiveti v tujini. Spoznala sva veliko ljudi, ki so \u017eiveli zunaj svoje dr\u017eave, in naju je to zelo pritegnilo. Ob za\u010detku covida-19, ko je bilo vseh potovanj konec, sva \u0161e bolj za\u010dela razmi\u0161ljati: kaj pa \u010de bi res nekam \u0161li? Potem se je vse za\u010delo seliti na splet in na koncu sva sprejela odlo\u010ditev, da gremo za deset mesecev. Sin je bil takrat v drugem razredu, zato sva rekla, da mu eno leto ne bo povzro\u010dilo neke velike \u0161kode. \u010ce gre v mednarodno \u0161olo, lahko po enem letu normalno pride nazaj. Odlo\u010dali smo se med tremi destinacijami \u2013 Balijem, Vietnamom in Kostariko \u2013 in na koncu izbrali Bali.<\/p>\n

Izbrali smo tudi kraj, v katerem prej sploh \u0161e nismo bili, Canggu, ker je bilo vse odvisno od \u0161ole. Tam sva na\u0161la najbolj\u0161o mednarodno \u0161olo, kjer\u00a0se zadr\u017euje najve\u010d skupnosti tujcev, ki tam \u017eivijo. Tako smo se odlo\u010dili za Canggu, \u010deprav ga prej sploh nismo poznali. Preselili smo se s kov\u010dki, pri\u0161li tja in si rekli: “Okej, tukaj smo.” Canggu je obmorski kraj, ki se je v zadnjih letih izjemno razvil. Ko smo pri\u0161li, je bil \u0161e precej nerazvit in pristen. Potem pa so turizem in vse ostalo res eksplodirali. V teh \u0161tirih letih se je zelo spremenil.<\/p>\n

\"Bali<\/p>\n

Foto: Shutterstock <\/p>\n

Prvotni na\u010drt je bil, da ostanete\u00a0le deset mesecev? Kdaj ste za\u010dutili, da bi to lahko postal va\u0161 novi dom?<\/p>\n

Tako je. Tudi hi\u0161o smo najeli za deset mesecev. Ideja je bila, da poskusimo in potem vidimo, kako bo. Na\u010drt je bil, da se junija vrnemo v Slovenijo. \u010ce bi se v tem \u010dasu odlo\u010dili za vrnitev, bi Luka nadaljeval \u0161olanje in \u017eivljenje bi \u0161lo naprej. Ampak stvari so se tam za\u010dele odvijati druga\u010de. Zelo hitro smo pri\u0161li do ob\u010dutka, da bi vseeno \u0161e ostali.<\/p>\n

Zdelo se nam je, da deset mesecev ni dovolj, da neki kraj res za\u010duti\u0161 kot dom. V tem \u010dasu si \u0161e vedno malo turist. Potem so se za\u010dele odpirati razli\u010dne prilo\u017enosti. Tudi investirali smo v nekaj vil, ki smo jih zgradili. Ko smo za\u010deli ta projekt, je bilo jasno, da bomo bivanje podalj\u0161ali.<\/p>\n

Potem pa je Bali kar naenkrat postal na\u0161 dom. Zdaj se sploh ne spra\u0161ujemo ve\u010d, ali bomo ostali \u0161e eno leto. To je pa\u010d na\u0161e \u017eivljenje.<\/p>\n

Luka je zdaj star 12 let in si \u017eeli \u0161olanje zaklju\u010diti na Baliju. Hodi v mednarodno \u0161olo, kjer gre\u0161 v isti \u0161oli vse do konca. Nimajo lo\u010dene osnovne in srednje \u0161ole. Zdaj je zaklju\u010dil Year 7, potem gre v Year 8 in vse do Year 13. Ta zadnji letnik je pravzaprav primerljiv z na\u0161o maturo. Opravijo mednarodno maturo, potem pa se lahko vpi\u0161ejo prakti\u010dno kamorkoli. Na katerikoli college ali kamorkoli bo takrat pa\u010d \u017eelel iti, \u010de bo \u0161e obstajal (smeh, op. p.).<\/p>\n

Torej, celotno \u0161olanje poteka v angle\u0161\u010dini?<\/p>\n

Ja, vse poteka v angle\u0161\u010dini. Ko je pri\u0161el tja, skoraj ni znal angle\u0161ko. Bil je na ravni drugega razreda \u2013 poznal je \u017eivali, znal naro\u010diti sok, to pa je bilo bolj ali manj vse. To je bila kar pestra izku\u0161nja, ker je pri\u0161el v \u0161olo prakti\u010dno brez znanja jezika. Imel pa je sre\u010do v nesre\u010di, da na \u0161oli ni nobenega Slovenca. Tako ni imel nikogar, s komer bi govoril slovensko. Pri ve\u010djih skupnostih, recimo Rusih, se pogosto dru\u017eijo med seboj in je potem te\u017eje usvojiti angle\u0161\u010dino. On pa je v treh mesecih teko\u010de govoril angle\u0161ko. To je bilo res neverjetno.<\/p>\n

\"Brigita<\/p>\n

Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Kako zahtevna je bila sama selitev? Administracija, vizumi\u00a0\u2026 Je bilo to zapleteno?<\/p>\n

Pravzaprav se mi ni zdelo tako te\u017eko. Na Baliju imajo sistem vizumov\u00a0precej enostaven. Sploh s slovenskim potnim listom gre vse zelo gladko. Mi smo pri\u0161li s turisti\u010dnim vizumom. Luka je dobil \u0161tudentski vizum, ampak star\u0161i niso vezani nanj, tako da je to popolnoma lo\u010deno.<\/p>\n

Midva sva imela turisti\u010dni vizum, ki velja najprej 30 dni, potem ga podalj\u0161a\u0161 na 60 dni, nato gre\u0161 za kratek \u010das iz dr\u017eave in ga lahko spet podalj\u0161a\u0161. Skratka, sistem je precej preprost. Midva sva sicer \u017ee pred odhodom imela mo\u017enost pridobiti investitorski vizum. To pomeni, da si partner v podjetju oziroma ima\u0161 svoje podjetje, zato kot investitor dobi\u0161 vizum za dve leti. To sva si potem tudi precej hitro uredila. Mislim, da sva se odlo\u010dila predvsem zato, da nama ne bi bilo treba ves \u010das potovati sem in tja zaradi turisti\u010dnega vizuma. Tudi \u010de bi se vrnila v Slovenijo, bi pa\u010d izgubila eno leto veljavnosti vizuma, ampak to je bilo vse. Tako da sva si to uredila in ni bilo ve\u010djih te\u017eav. Tudi iz slovenskega sistema sva presenetljivo enostavno izstopila. Odpove\u0161 zdravstveno zavarovanje, prekine\u0161 vse vezi s Slovenijo in nisi ve\u010d dav\u010dni rezident Slovenije.<\/p>\n

Je bilo tudi to tako preprosto urediti?<\/p>\n

Presenetljivo preprosto. Res sem si mislila: “\u010cakaj malo, kako?”<\/p>\n

Slovenija vas je tako zlahka predala Baliju?<\/p>\n

Ja. Nih\u010de te niti ne vpra\u0161a, kam gre\u0161 ali kaj bo\u0161 po\u010del. Samo ekonomskih vezi ne sme\u0161 ve\u010d imeti s Slovenijo. Ne sme\u0161 prejemati pla\u010de, otrok ne sme biti vpisan v \u0161olo, ne sme\u0161 uporabljati javnega zdravstva oziroma drugih javnih storitev. Ko vse to prekine\u0161, po\u0161lje\u0161 en kratek dopis z dvema ali tremi stavki, da odhaja\u0161 iz Slovenije in da ne bo\u0161 ve\u010d dav\u010dni rezident. Potem pa ti preprosto odgovorijo: “V redu.”\u00a0<\/p>\n

Kako pa je z zdravstvom na Baliju?<\/p>\n

Zdravstvo je pravzaprav zelo dobro urejeno. To je mogo\u010de ena od stvari, glede katere imajo ljudje najve\u010d pomislekov. Mi imamo mednarodno zavarovanje Genki, ki je namenjeno prav tujcem. V Sloveniji smo se takrat trudili najti zavarovanje, ki bi krilo slovenske dr\u017eavljane, ki \u017eivijo v tujini, pa nikakor nismo na\u0161li ustrezne re\u0161itve.\u00a0Potem smo sklenili zavarovanje Genki, ki deluje tako, da vse, kar potrebuje\u0161, najprej pla\u010da\u0161 sam, potem pa dobi\u0161 povrnjene stro\u0161ke. \u010ce gre za ve\u010dje posege, recimo operacijo, pa se zavarovalnica neposredno pove\u017ee z bolni\u0161nico in je vse avtomatsko krito. Tako da ni nekih zapletov. Za manj\u0161e stvari, recimo 50 ali sto evrov, pa\u010d pla\u010da\u0161 in potem dobi\u0161 denar nazaj.<\/p>\n

Kar zadeva\u00a0zdravstvo, sem zelo zadovoljna. Res je, da uporabljamo zasebne ustanove, ampak veliko je novih bolni\u0161nic in oskrba je res zelo dobra. V\u0161e\u010d mi je tudi to, da so zelo iskreni.<\/p>\n

\u010ce \u010desa ne zmorejo, recimo \u010de si kdo zlomi zapestje, bodo brez te\u017eav rekli: “Tega res ne bi delali tukaj, raje pojdite v Singapur ali na Tajsko.” To se mi zdi zelo korektno. Na sre\u010do nimamo veliko izku\u0161enj z zdravstvom, trkam na les, ampak kolikor smo imeli izku\u0161enj mi in na\u0161i prijatelji, je vse zelo enostavno in u\u010dinkovito.<\/p>\n

\"Bali<\/p>\n

Foto: Shutterstock <\/p>\n

Ni zgolj raj: izzivi \u017eivljenja na priljubljenem otoku<\/p>\n

Kaj vas je najbolj presenetilo pri \u017eivljenju na Baliju, tako v pozitivnem kot negativnem smislu?<\/p>\n

V negativnem smislu te\u017eko re\u010dem, da me je kaj posebej presenetilo, ker smo \u017ee prej veliko potovali in smo vedeli, kam gremo. Azija je pa\u010d zelo specifi\u010dna. Kar ve\u010dino ljudi preseneti, je umazanija ob cestah oziroma odnos do odpadkov.<\/p>\n

Mene \u0161e danes preseneti, ko se peljem z doma\u010dinom.\u00a0Spije kokakolo in plastenko vr\u017ee skozi okno. Tega res ne morem razumeti. To je verjetno ena taka negativna stvar. Je pa zanimivo, ker se \u010dlovek na marsikaj navadi. V\u010dasih se kar zalotim, da stvari sploh ve\u010d ne opazim. Potem pridejo obiskovalci in se zgrozijo, jaz pa si mislim: “Aha, ja, saj res.” Zadnji\u010d, ko smo pri\u0161li v Slovenijo, sem razmi\u0161ljala, kako bi bilo, \u010de bi sem pripeljala 50 Indonezijcev. Ali bi oni sploh opazili, da tukaj ni niti ene smeti, da je vse tako zeleno in urejeno? Sploh ne vem, ali imajo to zavedanje. Mislim, da sem razvila neko toleranco do razli\u010dnih stvari. V\u010dasih mi je bilo na potovanjih zelo te\u017eko, \u010de se mi je kaj zdelo umazano. Res sem imela velike te\u017eave s tem.<\/p>\n

Ena stvar, ki je pa res ne maram: \u0161e vedno se dogaja, da ljudje se\u017eigajo smeti. To je nekaj, kar mi res ni v\u0161e\u010d. Ko se pelje\u0161 mimo na motorju in vdihava\u0161 ta dim, ni prijetno. Takrat kar zadr\u017euje\u0161 dih.<\/p>\n

Druga stvar je promet. To je pa\u010d azijski promet. Ni veliko pravil, ni semaforjev, ni znakov, pa se vse nekako re\u0161i z nasmehom. To mi je pa pravzaprav zelo v\u0161e\u010d. \u010ce kdo med vo\u017enjo zatrobi, ne pomeni, da te krega ali da je jezen. Samo opozori te, da je tam. Potem se malo nasmehne\u0161, poka\u017ee\u0161, kdo bo \u0161el prvi, in je stvar re\u0161ena. Vse je zelo prijazno.<\/p>\n

Malo druga\u010de kot pri nas.<\/p>\n

Ja. \u010ce pa govorim o pozitivnih stvareh, bi rekla predvsem prijaznost ljudi. Nasme\u0161ek je res povsod. Te\u00a0njihove\u00a0ustre\u017eljivost, toplina in prijaznost se mi zdijo nekaj, kar v Evropi pogosto manjka. Verjetno zato, ker smo vsi preve\u010d obremenjeni, pod stresom in vsak v svojih skrbeh. Potem zmanjka prostora za nasmeh in za drugega \u010dloveka. Na Baliju pa ljudje \u0161e vedno \u017eivijo zelo pristno. Njihova vera, hinduizem, je na prvem mestu. To jim je res pomembno in mislim, da se potem to odra\u017ea tudi v njihovem odnosu do ljudi in \u017eivljenja nasploh.<\/p>\n

\"Brigita<\/p>\n

Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Ste tudi sami kaj prevzeli iz hinduizma?<\/p>\n

Hinduizem mi je bil vedno blizu. Nisem religiozen \u010dlovek, ampak glede na to, da sem pou\u010devala jogo in se veliko ukvarjala s temi stvarmi, mi je ta religija nekako vedno ustrezala. Rada imam njihove navade in obi\u010daje. Predvsem pa se mi zdi ena stvar res pomembna in mislim, da bi se lahko ves svet nekaj nau\u010dil od Balija oziroma od Indonezije nasploh:\u00a0Indonezija je pribli\u017eno 95-odstotno muslimanska dr\u017eava,\u00a0Bali pa je skoraj v celoti hindujski.<\/p>\n

Ko vidi\u0161 sobivanje treh religij \u2013 hinduizma, islama in katoli\u0161tva, ki ga je sicer malo \u2013, je res neverjetno, kako spo\u0161tujejo drug drugega. \u010ce ima musliman svoj praznik, bodo hindujci brez te\u017eav prevzeli njegovo delo v trgovini, lokalu ali kjerkoli drugje. To razumevanje razli\u010dnih navad in obi\u010dajev, ki so lahko popolnoma druga\u010dni od tvojih, je res neverjetno.<\/p>\n

Mislim, da bi se lahko vsi nau\u010dili tega, da je lahko vse prav, da ni vedno pomembno, kdo ima prav, kdo je bolj\u0161i ali slab\u0161i. To se mi zdi res ena velika lekcija.<\/p>\n

Omenili ste, kako zelo se je Bali v zadnjih letih spremenil. Se je mno\u017ei\u010dni turizem res zelo raz\u0161iril?<\/p>\n

Ja. Saj je bil Bali \u017ee prej ena najbolj priljubljenih destinacij na svetu. \u010ce pogleda\u0161 svetovne lestvice, je skoraj vedno med desetimi najbolj obiskanimi destinacijami. Razvoj je bil zelo hiter. Sam razvoj sicer ni problem, \u010de je nadzorovan. Te\u017eava je, da je to \u0161e vedno dr\u017eava tretjega sveta, kjer ni veliko regulacije.<\/p>\n

Marsikaj, kar je sicer prepovedano, se da urediti z denarjem. Korupcije je precej. Zaradi tega se je uni\u010dilo veliko zemlji\u0161\u010d. Gradilo se je na obmo\u010djih ri\u017eevih polj, \u010deprav je bilo jasno dolo\u010deno, da tam gradnja ni dovoljena. Zdaj sicer posku\u0161ajo to omejiti.<\/p>\n

Mislim, da se na teh obmo\u010djih ne gradi ve\u010d in da sku\u0161ajo stvari urediti, ampak \u0161koda je \u017ee bila narejena. Upam, da se bo vsaj tukaj ustavilo. Problem je tudi v tem, da ri\u017eeva polja niso samo polja. Povezana so z zelo starim namakalnim sistemom, ki poteka iz vi\u0161jih predelov in je vse med seboj povezano. Ko ta sistem enkrat prekine\u0161, ne more\u0161 ve\u010d preprosto podreti hi\u0161e in pri\u010dakovati, da bo tam spet ri\u017eevo polje. Tudi glede gradnje ni bilo skoraj nobenih pravil. Hi\u0161e stojijo dobesedno stena ob steni. To je ena od te\u017eav, s katerimi se zdaj soo\u010dajo.<\/p>\n

\"Bali<\/p>\n

Foto: Shutterstock <\/p>\n

Med poceni kosili in dragimi uvo\u017eenimi izdelki<\/p>\n

Je kaj takega, kar pogre\u0161ate iz Slovenije?<\/p>\n

Dolgo sem govorila, da ne pogre\u0161am ni\u010desar. Potem pa sem \u0161la nekajkrat v supermarket in videla, koliko izbire imamo v Sloveniji. Takrat sem si rekla: “To pa res pogre\u0161am.” Res sem bila \u0161okirana, ko sem pri\u0161la v Spar. Deset vrst mleka. Na Baliju pa ima\u0161 prakti\u010dno eno. No, malo pretiravam \u2013 dve. Eno lokalno in eno uvo\u017eeno. Tak\u0161ne izbire tam preprosto ni.<\/p>\n

Supermarketi so tudi zelo dragi. Vse, kar je uvo\u017eeno, stane ogromno. To je prav zanimiv paradoks, ker je Bali sicer zelo poceni. \u010ce gre\u0161 jest ven, je res ugodno. \u010ce pa \u017eeli\u0161 kupiti recimo gr\u0161ki jogurt, bo\u0161 zanj pla\u010dal \u0161tirikrat ve\u010d kot v Sloveniji. Tako da veliko jemo zunaj.\u00a0<\/p>\n

Koliko vas stane obrok zunaj, za vso dru\u017eino?<\/p>\n

\u010ce gremo na ve\u010derjo, ne zdaj nekam na nekaj presti\u017enega, ampak na \u010disto obi\u010dajno ve\u010derjo, na kak\u0161no lokacijo, ki jo kot tujec \u017ee pozna\u0161 in ve\u0161, da je dobra, imajo pa mogo\u010de \u0161e kak\u0161no promocijo, nas ve\u010derja za vse tri stane okoli 18 evrov. Res se ti skoraj ne spla\u010da kuhati.<\/p>\n

Verjetno pa so lokalne stvari, recimo sadje in zelenjava, zelo poceni?<\/p>\n

Absolutno. Na tr\u017enici sta zelenjava in sadje zelo poceni. Njihove lokalne jedi pa so nekoliko omejene. Jedo ri\u017e z zelenjavo in pi\u0161\u010dancem, pripravljen\u00a0na razli\u010dne na\u010dine. Njihova kulinarika je zelo enostavna in preprosta, ampak imajo zelo dobre jedi. Razponi v cenah so res veliki. Lokalci jedo na svojih lokalnih tr\u017enicah, kjer obrok stane recimo en evro. Res je zelo poceni, ker so tudi njihove pla\u010de temu primerne. Za nas pa v kak\u0161ni zahodnja\u0161ki restavraciji obrok stane okoli pet evrov. To je neka obi\u010dajna cena, lahko je manj, lahko tudi ve\u010d. Tako da so med priseljenci in lokalnim prebivalstvom res velike razlike.<\/p>\n

\"Brigita<\/p>\n

Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Ko postane 35 stopinj nekaj povsem obi\u010dajnega<\/p>\n

Se pogosto vra\u010date v Slovenijo?<\/p>\n

Enkrat na leto. Obi\u010dajno pridemo poleti, ko ima Luka po\u010ditnice. Ima pribli\u017eno mesec in dva tedna po\u010ditnic, letos za\u010dne \u0161olo \u017ee 3. avgusta. Prvo oziroma drugo leto smo pri\u0161li tudi decembra. Ko smo se odlo\u010dili, da bomo bivanje podalj\u0161ali, smo pri\u0161li \u0161e za bo\u017ei\u010d, ker si je Luka tega \u017eelel. Potem pa smo ugotovili, da nam to vreme res ne ustreza in da nima smisla iti z 32 stopinj v de\u017e.<\/p>\n

Kak\u0161no je tam vreme skozi vse leto?<\/p>\n

Vreme je glede temperatur na\u010deloma vse leto podobno. Razlika je samo med de\u017eevno in suho dobo. Zdaj je suha doba, de\u017eevna pa se za\u010dne konec oktobra oziroma v za\u010detku novembra in traja nekje do za\u010detka marca. Ko se za\u010dne de\u017eevna doba, obi\u010dajno de\u017euje zve\u010der, \u010dez dan pa je lahko \u010disto lepo. Tudi ko de\u017euje, temperatura ostane enaka. Ne ohladi se tako kot v\u00a0Sloveniji.<\/p>\n

Najbolj kriti\u010dno je obi\u010dajno konec decembra, ko lahko tudi dva tedna skoraj neprestano de\u017euje. Potem se stanje po\u010dasi spet umiri. Ve\u010dinoma de\u017euje pono\u010di. \u010ce pride kak\u0161en ciklon, pa se lahko zgodi, da tri dni de\u017euje nekoliko mo\u010dneje. Ampak \u017eivljenje se zaradi tega ne ustavi. Vsi se \u0161e vedno vozijo z motorji, samo de\u017eni pla\u0161\u010d si oble\u010de\u0161 in gre\u0161. Ker je temperatura ves \u010das enaka, ni tako hudo.<\/p>\n

\"Brigita<\/p>\n

Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Je pa verjetno la\u017eje, ker vse leto nosite prakti\u010dno enaka obla\u010dila?<\/p>\n

Ja, absolutno. To je res velika prednost. Kratki rokavi, kratke hla\u010de \u2026 Dolgih obla\u010dil skoraj ne uporabljamo. Mi \u017eivimo ob morju, kar je tudi pomembna razlika. Bali ima zelo raznoliko mikroklimo. Pri nas je vedno zelo vro\u010de, \u010de pa gre\u0161 20 kilometrov proti Ubudu, mene zve\u010der \u017ee kar zebe in si moram nekaj oble\u010di. Okoli vulkanov in v gorah pa so lahko temperature tudi okoli 15 stopinj, tako da je tam \u017ee precej hladno.<\/p>\n

Kako prena\u0161ate vro\u010dino? V Sloveniji smo trenutno ponovno sredi vro\u010dinskega vala in ni ravno prijetno \u2026<\/p>\n

Zanimivo mi je, kako se v Sloveniji zdaj vsi prito\u017eujejo nad vro\u010dino. Ampak mi smo ji izpostavljeni vse leto in \u017ee toliko let, da se je telo enostavno navadilo. Seveda imamo klimo, predvsem v spalnicah, ker brez nje res te\u017eko spi\u0161. Mislim, da se telo nekako prilagodi. \u010ce bi mi prej kdo rekel, da bom ob 12.00 na 35 stopinjah igrala padel, bi mu rekla, da je nor. Zdaj je to na Baliju zelo priljubljen \u0161port in ga vsi igramo.<\/p>\n

Nam je vro\u010dina postala \u010disto normalna. Navadi\u0161 se, telo se navadi. Pomaga izpostavljenost, kaj ve\u010d pa verjetno te\u017eko naredi\u0161. V Sloveniji pa so velika temperaturna nihanja. Pre\u017eivi\u0161 zimo, ko so temperature pod ni\u010dlo, potem pa pride vro\u010dina. Telo se na to\u00a0te\u017eko tako hitro prilagodi. \u010ce bi bili vro\u010dini izpostavljeni ves \u010das, bi bilo druga\u010de.<\/p>\n

Koliko stopinj imate na Baliju obi\u010dajno \u010dez leto?\u00a0<\/p>\n

Ve\u010dinoma \u010dez 30. Nekje okoli 33 stopinj. V suhi dobi je nekoliko hladneje, kar pomeni okoli 30 do 32 stopinj \u010dez dan. V de\u017eevni dobi pa je lahko 35 ali 36 stopinj. Takrat tudi zve\u010der temperatura ne pade pod 30 stopinj. Zdaj, v suhi dobi, pa se zve\u010der spusti na okoli 27 stopinj. To je za nas \u017ee hladno in se mora\u0161 bolj oble\u010di.<\/p>\n

\"Brigita<\/p>\n

Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Lekcija Balija: ve\u010d povezanosti in manj obremenjenosti<\/p>\n

Imate kak\u0161en na\u010drt, do kdaj boste ostali na Baliju?<\/p>\n

Nimamo nobenega konkretnega na\u010drta, \u010disto smo odprti. Trenutna \u017eelja je, da ostanemo na Baliju, dokler Luka ne kon\u010da \u0161ole. To je tudi njegova \u017eelja, ker se nikakor ne \u017eeli ve\u010d vrniti v slovensko \u0161olo. V resnici zdaj \u017ee precej slabo govori slovensko. Ne obvlada slovnice, ne pozna vseh izrazov. Edini stik s sloven\u0161\u010dino so na\u0161i pogovori doma, pa \u0161e ti so pogosto me\u0161anica angle\u0161\u010dine in sloven\u0161\u010dine. Tudi ko gremo ven na ve\u010derjo, smo pogosto s prijatelji in vsi govorimo angle\u0161ko. Vrnitev v slovensko \u0161olo bi bila zanj zelo te\u017eka, ker bi se moral najprej sploh dobro nau\u010diti jezika.<\/p>\n

\u017delja je torej, da tam kon\u010da \u0161olo, potem pa bomo videli, kam nas bo odnesel svet \u2013 kam bo \u0161el on in kam bova \u0161la midva. Glede tega smo res odprti. Rekla sva, da se bova potrudila, da mu omogo\u010diva, karkoli si bo \u017eelel. \u010ce se bo \u017eelel vrniti v Evropo, super. Lahko gre tudi v Avstralijo, kamor gre veliko mladih, ker je blizu, ali pa v Ameriko. Mo\u017enosti so zelo raznolike.<\/p>\n

Kaj bi po va\u0161em mnenju morali Slovenci prevzeti od na\u010dina \u017eivljenja na Baliju?<\/p>\n

Predvsem bi se morali ve\u010d dru\u017eiti in si vzeti ve\u010d \u010dasa za kakovostna dru\u017eenja, ki niso ves \u010das obremenjena s pogovori o slu\u017ebi in delu. V na\u0161i skupnosti na Baliju tega skoraj ni. Zanimivo je, da te tukaj zelo dolgo nih\u010de ne vpra\u0161a, kaj dela\u0161. Pri prijateljih, s katerimi se dru\u017eimo, to skoraj nikoli ni tema pogovora. V Sloveniji pa se mi zdi, da te vsak najprej vpra\u0161a, kako ti je ime, takoj zatem pa: “Kaj pa dela\u0161?”<\/p>\n

\"Brigita<\/p>\n

Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

In te na podlagi tega morda nekoliko definirajo \u2026<\/p>\n

Tako je. Takoj te nekam uvrstijo, kam sodi\u0161. Na Baliju pa se temu vpra\u0161anju nekako vsi izogibajo. Pravzaprav ne gre za to, da bi se mu namenoma izogibali, ampak preprosto ni tako pomembno. Verjetno tudi zato, ker priseljenci tukaj ne \u017eivimo tako, da bi zjutraj vstali, od\u0161li v slu\u017ebo in se zve\u010der vrnili domov. Na\u010din \u017eivljenja je povsem druga\u010den. Nekaterim sploh ni ve\u010d treba delati, ker so imeli podjetja, jih prodali in zdaj \u017eivijo od obresti. Drugi imajo investicije, ki jim prina\u0161ajo denar.<\/p>\n

Zelo malo pogovorov se vrti okoli dela. Zavedam se, da je to nekak\u0161en mehur\u010dek in da tak na\u010din \u017eivljenja ni povsem obi\u010dajen. Tega v Sloveniji ne more\u0161 kar prenesti, saj ljudje hodijo v slu\u017ebo in \u017eivijo druga\u010de. Bi pa lahko bilo nekoliko manj teh pogovorov o delu.<\/p>\n

Zdi se mi tudi, da je v Sloveniji veliko negativnih pogovorov, kaj vse je slabo, kaj je narobe. Lahko bi bilo ve\u010d veselja in dru\u017eenja. Saj nam je lepo, v resnici nam je dobro. Premalo se zavedamo, koliko stvari je lepih, urejenih in kako dobro pravzaprav \u017eivimo.<\/p>\n

Ko gremo v kak\u0161no drugo dr\u017eavo, pa to toliko bolj opazimo …<\/p>\n

Zdi se mi, da nam manjka ve\u010d pristnih vezi in manj \u0161kodo\u017eeljnosti. Predvsem pa ob\u010dutek, da si del skupnosti, ki te podpira. Na Baliju te ta ob\u010dutek zelo mo\u010dan. Tukaj nimamo svojih primarnih dru\u017ein, zato smo si vsi nekako dru\u017eina. Smo skupnost in imamo drug drugega. \u010ce se komu kaj zgodi, lahko ra\u010duna na podporo drugih. \u010cisto samoumevno je, da bo nekdo vsak dan hodil hranit tvojo ma\u010dko, ti pa bo\u0161 drugi\u010d zanj naredil, karkoli bo potreboval. Ta stik med ljudmi je res zelo mo\u010dan.<\/p>\n

Torej\u00a0predvsem povezanost?<\/p>\n

Ja, povezanost. Rekla bi, da je prav to nekaj, kar nam manjka. S povezanostjo pa pridejo tudi ve\u010d zadovoljstva in nasme\u0161ki na obraz.<\/p>\n

Preberite tudi:<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Brigito Bra\u010dko in njeno dru\u017eino je Bali sprva poklical \u017ee leta 2019, nato pa sta se z mo\u017eem…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":181428,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[7177,46011,3054,59,61,62,37,58,60,5958,38],"class_list":["post-181427","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-bali","tag-brigita-bracko","tag-prek-meja","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenka","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117042504534683661","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/181427","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=181427"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/181427\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/181428"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=181427"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=181427"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=181427"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}