{"id":181569,"date":"2026-08-05T13:23:13","date_gmt":"2026-08-05T13:23:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/181569\/"},"modified":"2026-08-05T13:23:13","modified_gmt":"2026-08-05T13:23:13","slug":"veronika-simoniti-kako-umirajo-ladje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/181569\/","title":{"rendered":"Veronika Simoniti: Kako umirajo ladje"},"content":{"rendered":"


\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Retrospektivno razmi\u0161ljanje o preteklih dogodkih jo vodi do premisleka o svojih odlo\u010ditvah, omogo\u010da pa ji tudi nekoliko ve\u010d prostora za razumevanje svojih ob\u010dutenj. Bolj kot do bolj\u0161ega razumevanja sebe pa jo dnevni\u0161ko razmi\u0161ljanje vodi do iskanja predzgodb drugih. Dnevnik razkriva, da glavna protagonistka Pina sebe razume predvsem skozi odnose z drugimi, ki nezavedno usmerjajo njeno \u017eivljenje.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Kako
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKako umirajo ladje je tretji roman Veronike Simoniti. Foto: Cankarjeva zalo\u017eba<\/p>\n

Pripovedovalkino \u017eivljenje je nerazdru\u017eljivo s teatrom v naj\u0161ir\u0161em pomenu besede, saj je v gledali\u0161\u010du zaposlena kot dramaturginja in prevajalka. Gledali\u0161ki svet nam skozi do\u017eivljaje predstavi natanko tako, kot si ga predstavljamo negledali\u0161\u010dniki. S kolegi po vajah in predstavah ob vinu filozofsko razpravljajo o teoriji gledali\u0161\u010da in idealisti\u010dno razmi\u0161ljajo o smislu in dometu komadov pa tudi sicer njihove misli obstajajo v diapazonu teatra. Vsaka primerjava, metafora ali miselni zaklju\u010dek je povezan z odrom, igro, umetnostjo uprizoritve in ne nazadnje vse bolj z Dionizom, gr\u0161kim bogom gledali\u0161\u010da, saj se ansambel odpravi v rojstni kraj tragedije, v Gr\u010dijo. Najve\u010djo odliko romana vidim ravno v razgrnitvi gledali\u0161kega sveta v vsem svojem bli\u0161\u010du in na drugi strani v bedi, ki se pred nami razgrinja polagoma.<\/p>\n

Avtorica Veronika Simoniti je v ospredje postavila dramaturginjo in prevajalko, osebo, ki ima v gledali\u0161\u010du precej nevidno vlogo, saj delo najbolje opravlja tako, da njenega vpliva pri gledanju predstave ni \u010dutiti. Ob obnavljanju svojih preteklih ljubezenskih zvez, \u0161e posebej zadnje z Urbanom, dramatikom in profesorjem na Akademiji, ugotavlja, da je to vlogo morda prevzela tudi v svojem \u017eivljenju. Pisateljica pripovedovalkino negotovost, omahovanje in nezaupanje vase zelo dobro prikazuje s kola\u017eem spominov, saj dobro navigira med \u010dasovnimi obdobji njenega otro\u0161tva, odra\u0161\u010danja in odraslega \u017eivljenja. Predstavlja nam zgolj izbrane drobce, ki pa so bistveni in klju\u010dni za ustvarjanje ve\u010dplastne, razmi\u0161ljujo\u010de in introspektivne literarne osebe, kakr\u0161na je Pina. Zanjo so klju\u010dni odnosi z mamo in o\u010detom, fragmenti skupnega \u017eivljenja z Urbanom, pogovori z dramatikom Timonom in, najpomembneje, potovanje po Gr\u010diji. Kljub temu da je roman Kako umirajo ladje skupek razli\u010dnih drobcev, zaradi Pininih povezovalnih misli deluje kot celota, saj vselej kadar zaide v spomine, znova najde povezavo s sedanjostjo, celo najmanj\u0161o.<\/p>\n

Pinine refleksije je Veronika Simoniti ubesedila izjemno pristno. Tak bralski ob\u010dutek je dosegla predvsem s teko\u010dim slogom in ubeseditvijo dialogov po naravnem govornem toku, a brez rahljanja slovnice in pravopisa. Hitro in do\u017eiveto branje poganjajo predvsem Pinine introspektivne refleksije in Urbanova zamol\u010dana dejanja ter njegove skrivnosti, ki jih ob branju zaznavamo kot zle slutnje, ki \u010dakajo za vogalom. Te\u017eo in globino pa roman dobi s Pininim razmi\u0161ljanjem o lepoti, dobroti, usodi in resni\u010dnosti: “Nad resni\u010dnostjo ima\u0161 nadzor samo na odru”. Njeni dialogi z Urbanom in Timonom, ki jih Pina obnavlja po spominu, pa romanu dodajo pomembno filozofsko nianso: “Nepomembni dnevi grejo lahko v ni\u010d, ohraniti pa bi se morali tisti, ki so vredni zapisa, upodobitve, posnetka \u2013 zato gledali\u0161\u010de ni nikoli dolgo\u010dasno: izpu\u0161\u010da sivino”. Vsaka taka misel je pripeta na tak\u0161no ali druga\u010dno spoznanje \u2013 po Aristotelu anagnorezo \u2013 iz gr\u0161kega gledali\u0161\u010da, filozofije ali mitologije, (Neizpolnjene obljube so simbol \u010dlovekove \u0161ibkosti in nestalnosti njegove usode spri\u010do bo\u017ejih na\u010drtov.”), s \u010dimer avtorica dobro zdru\u017euje teme gledali\u0161\u010da, Gr\u010dije in Pinino do\u017eivljanje.<\/p>\n

Ker avtorica v Pinino zgodbo navidezno spontano in nevsiljivo vpleta liri\u010dne in poglobljene miselne pejsa\u017ee, razgrne pristno \u017eivljenjsko pripoved, ki se ob koncu zdi prekratka. Glavno protagonistko je tako lahko vzljubiti, da je na zadnji strani slovo od nje grenko. Kako umirajo ladje Veronike Simoniti je brez dvoma roman, ki nas mo\u010dno zaznamuje na povr\u0161ini, potem pa po\u010dasi tone v globine na\u0161e du\u0161evne votline.<\/p>\n

Ajda Klepej<\/p>\n

Posameznikove misli in predvsem njegovo bistvo tako spoznavamo zgolj iz odseka njegovega \u017eivljenja. Da spoznamo Pino, je dovolj, da beremo o njenem dojemanju dogodkov iz Gr\u010dije, ki spro\u017eajo asociacije tudi v druge \u010dasovne in prostorske sfere. Klju\u010dna oseba, ki zaznamuje njeno \u017eivljenje, je Urban: “Stopil je v prostor kot kralj, ki na \u017eezlo navije vse niti in jih preplete po svoje”. Njegovo \u017eivljenje je razdeljeno na dva pola \u2013 javno se zdi samozavesten intelektualec, v najintimnej\u0161em pa je negotov egoist. Za slednje Pina izve po njegovi smrti, na koncu njune skupne \u017eivljenjske poti.<\/p>\n

Pina v dnevniku na dolgo in \u0161iroko opisuje potovanje po Gr\u010diji, zadnja poglavja svojega \u017eivljenja pa zgolj na hitro in brez podrobnosti obnovi (rojstvo h\u010dere Katarine, Urbanova bolezen, njegova smrt, njena bolezen, razkritje Timonovega du\u0161evnega stanja). Z zamol\u010danjem velikega dela Pininega \u017eivljenja je avtorica Veronika Simoniti podala zgo\u0161\u010deno in nabito pripoved, ob kateri bralec ne izgubi navdu\u0161enja, ter hkrati poudarila t\u00eamo, v kateri \u017eivi Pina in v katero jo ovija Urban. Zaradi umanjkanja Pininega glasu dobimo ob\u010dutek, da jo je ljudem okrog nje uspelo nekako uti\u0161ati, potisniti na stranski tir, v zaodrje, in to sluti tudi sama: “Sem bila ves \u010das ob njem brez dialoga”. Po drugi strani pa je roman ubeseditev zgolj enega poglavja v njenem \u017eivljenju, samo digresija, zaklju\u010dena kratka zgodba, zaradi \u010desar njeno zapolnjevanje dnevnika na pomanjkljivih mestih ne bi bilo smiselno, “da ne bi skozi pisanje spregledala”. Avtorica zapi\u0161e: “je \u010das za resnico in je \u010das za prikritje”.<\/p>\n

Roman Kako umirajo ladje hkrati pooseblja oba pola. Bralcu se razkrijejo Urbanove skrivnosti, prikritih pa nam ostane veliko Pininih do\u017eivljajev in misli. Pinina odisejada pa navsezadnje do\u017eivi dovolj pomenljiv zaklju\u010dek, ki prinese zado\u0161\u010denje njej in bralcu.<\/p>\n

Ker avtorica v Pinino zgodbo navidezno spontano in nevsiljivo vpleta liri\u010dne in poglobljene miselne pejsa\u017ee, razgrne pristno \u017eivljenjsko pripoved, ki se ob koncu zdi prekratka. Glavno protagonistko je tako lahko vzljubiti, da je na zadnji strani slovo od nje grenko. Kako umirajo ladje Veronike Simoniti je brez dvoma roman, ki nas mo\u010dno zaznamuje na povr\u0161ini, potem pa po\u010dasi tone v globine na\u0161e du\u0161evne votline.<\/p>\n

Iz oddaje S knji\u017enega trga<\/a>.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tRamove\u0161, Simoniti, \u0160pacapan<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google Retrospektivno razmi\u0161ljanje o preteklih dogodkih jo vodi do premisleka o svojih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":181570,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[3884,114,11997,62,37,58,60,38,46052,115],"class_list":["post-181569","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-cankarjeva-zalozba","tag-entertainment","tag-roman","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-veronika-simoniti","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117043121630385193","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/181569","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=181569"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/181569\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/181570"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=181569"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=181569"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=181569"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}