{"id":182367,"date":"2026-08-06T08:12:20","date_gmt":"2026-08-06T08:12:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/182367\/"},"modified":"2026-08-06T08:12:20","modified_gmt":"2026-08-06T08:12:20","slug":"zaradi-nagovora-natakarice-v-srbscini-protestno-zapustili-lokal","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/182367\/","title":{"rendered":"Zaradi nagovora natakarice v srb\u0161\u010dini protestno zapustili lokal"},"content":{"rendered":"

\"Zaradi<\/p>\n

V gostinstvu in drugih storitvah se zaradi te\u017eav s pomanjkanjem delovne sile pove\u010duje \u0161tevilo tujih delavcev, ki slovenskega jezika ne obvladajo. Fotografija je simboli\u010dna. Foto: Bojan Velikonja<\/p>\n

Zaradi nagovora natakarice v srb\u0161\u010dini protestno zapustili lokal<\/p>\n

Zaradi pomanjkanja delovne sile se vse pogosteje dogaja, da se moramo v gostilnah in restavracijah, v trgovinah, z dostavljalci hrane in s taksisti sporazumevati v tujih jezikih, pove\u010dini v angle\u0161\u010dini, srb\u0161\u010dini ali hrva\u0161\u010dini.<\/p>\n

06. 08. 2026, 00.00\n <\/p>\n


\n \"Google
\n <\/a><\/p>\n

Objava Ljubljan\u010danke na facebooku je nedavno spro\u017eila burno razpravo o uporabi slovenskega jezika v gostinstvu. Zapisala je, da je skupaj z dru\u017eino zapustila lokal v sredi\u0161\u010du Ljubljane, ker jih je natakarica ob prihodu nagovorila v srb\u0161\u010dini.<\/p>\n

\u00bbV\u010deraj smo bili s familijo v centru. Na koncu smo \u0161li v Makalonco nekaj pojest. Pride natakarica in nas nagovori v srbskem jeziku. Od\u0161li smo ven, ne, to se nama je zdelo nesprejemljivo,\u00ab je zapisala avtorica objave in napovedala, da bo primer prijavila. Dodala je, da nima ni\u010d proti tujim delavcem, pri\u010dakuje pa, da se pri delu s strankami vsaj potrudijo govoriti slovensko. \u00bbPet stavkov bi se nau\u010dila. Ko pridemo na Hrva\u0161ko ali v Srbijo, se Slovenci trudimo govoriti njihov jezik. Tukaj, v Sloveniji, tega ne bom dovolila.\u00ab<\/p>\n

Objava je v kratkem \u010dasu zbrala veliko odzivov in razdelila uporabnike dru\u017ebenega omre\u017eja. Ve\u010dina komentatorjev se je sicer z avtorico strinjalo. Helena, denimo, je zapisala, da razume ljudi, ki se jezika \u0161e u\u010dijo, vendar pri\u010dakuje, da bo prvi stik s stranko vendarle v sloven\u0161\u010dini. \u00bb\u010ce te v javni slu\u017ebi oseba nagovori v tujem jeziku, kot da gre za uradni jezik, pa to govori o brezbri\u017enosti tujega delavca in podjetja, ki to dopu\u0161\u010da.\u00ab Tudi Jasna meni, da bi morali zaposleni v Sloveniji govoriti slovensko, ob tem pa opozarja na slabe razmere v gostinstvu. \u00bb\u010ce nimajo za normalno pla\u010dilo delavcev, pa naj zaprejo gostilne,\u00ab je zapisala.<\/p>\n

Na OZS prosijo za razumevanje<\/p>\n

Nedaven dogodek je znova odprl vpra\u0161anje: kako uskladiti pri\u010dakovanje, da bo komunikacija s strankami potekala v slovenskem jeziku, z realnostjo slovenskega trga dela, kjer gostinstvo in druge panoge vse te\u017eje najdejo zaposlene? Podobni primer so sicer v Sloveniji vse bolj pogosti, zlasti v gostilnah in restavracijah, pri dostavljalcih hrane, v trgovinah in taksi prevozih.<\/p>\n

Po zakonu o javni rabi sloven\u0161\u010dine morajo vse pravne osebe in samostojni podjetniki s strankami na obmo\u010dju Slovenije poslovati v sloven\u0161\u010dini.<\/p>\n

Bla\u017e Cvar, predsednik Obrtno-podjetni\u0161ke zbornice Slovenije (OZS), zagotavlja, da si zbornica tudi pri vpra\u0161anju rabe sloven\u0161\u010dine prizadeva za upo\u0161tevanje in spo\u0161tovanje pravil ter zakonov pri svojih \u010dlanih. \u00bb\u017dal prihaja zadnje \u010dase zaradi pomanjkanja kadrov do vse bolj pogostega zaposlovanja tuje delovne sile, s tem pa tudi do pogostega nezadovoljstva zaradi pomanjkljivega znanja sloven\u0161\u010dine,\u00ab pravi.<\/p>\n

Po njegovih besedah si delodajalci prizadevajo, da bi v najkraj\u0161em mo\u017enem \u010dasu svoje zaposlene tudi primerno izobrazili, vendar pri tem pogosto \u017eal ne gre tako hitro, kot bi si \u017eeleli. Stranke prosi za razumevanje in opozarja, da lahko v trenutnih razmerah \u00bbtehtamo med jezikovno pomanjkljivo postre\u017ebo in zaprtim lokalom brez postre\u017ebe\u00ab.<\/p>\n

Kaj pravi zakon?<\/p>\n

Po zakonu o javni rabi sloven\u0161\u010dine morajo vse pravne osebe in samostojni podjetniki s strankami na obmo\u010dju Slovenije poslovati v sloven\u0161\u010dini. \u010ce je poslovanje namenjeno tudi tujcem, se lahko poleg sloven\u0161\u010dine uporablja tudi tuji jezik. Zakon delodajalcem tudi nalaga, da za delovna mesta, kjer zaposleni komunicirajo s strankami, dolo\u010dijo potrebno raven znanja sloven\u0161\u010dine in jo navedejo \u017ee v razpisu za delovno mesto. To pomeni, da je sloven\u0161\u010dina pravilo, tuji jezik pa dopolnitev, ne nadomestilo.<\/p>\n

V praksi naj bi bilo to videti nekako takole; \u010de natakar najprej pozdravi v sloven\u0161\u010dini in nato po \u017eelji gosta preide na angle\u0161\u010dino ali hrva\u0161\u010dino, s tem praviloma ni te\u017eave; \u010de pa zaposleni s slovenskimi strankami sploh ne zna komunicirati v sloven\u0161\u010dini, je to lahko v nasprotju z zakonom.<\/p>\n

Pri javnih organih so pravila \u0161e stro\u017eja. Upravne enote, ob\u010dine, sodi\u0161\u010da, policija, zdravstveni domovi in drugi organi morajo s strankami poslovati v slovenskem jeziku (na obmo\u010djih narodnih skupnosti pa tudi v italijan\u0161\u010dini oziroma mad\u017ear\u0161\u010dini), razen kadar zakon dolo\u010da izjeme. Ministrstvo za kulturo je ve\u010dkrat poudarilo, da zakon velja tudi za zasebna podjetja in da morajo delodajalci zagotoviti ustrezno znanje sloven\u0161\u010dine zaposlenih, ki delajo s strankami.<\/p>\n

<\/p>\n

\"-<\/p>\n

krekov trg<\/p>\n

\u00bbDober dan\u00ab in \u00bbeno pivo, prosim\u00ab: kako se tujci v Ljubljani u\u010dijo sloven\u0161\u010dino<\/p>\n

<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V gostinstvu in drugih storitvah se zaradi te\u017eav s pomanjkanjem delovne sile pove\u010duje \u0161tevilo tujih delavcev, ki slovenskega…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":182368,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[15983,46248,59,61,62,37,58,60,38,7233],"class_list":["post-182367","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-blaz-cvar","tag-predsednik-ozs","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-tuji-delavci"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117047561563886916","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/182367","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=182367"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/182367\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/182368"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=182367"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=182367"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=182367"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}