{"id":182467,"date":"2026-08-06T10:00:24","date_gmt":"2026-08-06T10:00:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/182467\/"},"modified":"2026-08-06T10:00:24","modified_gmt":"2026-08-06T10:00:24","slug":"elektricna-letala-vse-blizje-kratki-evropski-leti-bi-se-lahko-zaceli-spreminjati-ze-okoli-leta-2030-portal24","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/182467\/","title":{"rendered":"Elektri\u010dna letala vse bli\u017eje: Kratki evropski leti bi se lahko za\u010deli spreminjati \u017ee okoli leta 2030 ~ Portal24"},"content":{"rendered":"<p>&#13;<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Elektri\u010dni avtomobili so postali del vsakdanjega prometa, elektrifikacija letalstva pa ostaja precej zahtevnej\u0161i zalogaj. Prav kratke regionalne povezave bi lahko bile prve, kjer bodo baterije za\u010dele nadome\u0161\u010dati letalsko gorivo. V Skandinaviji so cilji postavljeni \u017ee okoli leta 2030, razvoj letal pa ka\u017ee, da bo dejanski prehod nekoliko po\u010dasnej\u0161i.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Elektrifikacija celotnega evropskega letalskega prometa v nekaj letih ni realna, precej druga\u010de pa je pri kratkih regionalnih poletih. Majhna letala z nekaj deset potniki in leti, dolgimi nekaj sto kilometrov, so trenutno glavno razvojno podro\u010dje elektri\u010dnega letalstva.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Med najnaprednej\u0161imi evropskimi projekti je \u0161vedski Heart Aerospace z letalom ES-30, namenjenim 30 potnikom. Po <a href=\"https:\/\/www.heartaerospace.com\/es-30\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">trenutnih podatkih proizvajalca<\/a> naj bi imel v popolnoma elektri\u010dnem na\u010dinu doseg okoli 200 kilometrov, v hibridnem pa do 800 kilometrov.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/direktno.si\" aria-label=\"Direktno banner v clanku\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"data:image\/svg+xml,%3Csvg%20xmlns=\" http:=\"\" alt=\"\" data-lazy- data-lazy- class=\"no-lazyload\" width=\"1129\" height=\"281\" data-lazy-src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/1786010424_594_Screenshot-2026-03-28-at-07.44.44.png\"\/><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/1786010424_594_Screenshot-2026-03-28-at-07.44.44.png\" alt=\"\"   class=\"no-lazyload\" width=\"1129\" height=\"281\"\/><\/a><\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Polnjenje baterij naj bi trajalo pribli\u017eno 30 minut.<\/p>\n<p>Leto 2030 je predvsem cilj<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u0160vedska in Danska sta si \u017ee pred leti zastavili cilj, da bi bili doma\u010di leti do leta 2030 brez fosilnih goriv. Norve\u0161ka, kjer so zaradi geografije kratke letalske povezave \u0161e posebej pomembne, cilja na elektri\u010dne oziroma hibridne doma\u010de lete do leta 2040.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">To pa \u0161e ne pomeni, da bodo leta 2030 vsa letala med evropskimi mesti poganjale samo baterije.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Heart Aerospace trenutno za ES-30 na\u010drtuje certifikacijo leta 2031, za\u010detek komercialne uporabe pa bi sledil po pridobitvi potrebnih dovoljenj. Popolnoma elektri\u010dni pogon bo zaradi omejenega dosega sprva namenjen predvsem zelo kratkim povezavam, pri dalj\u0161ih pa bo letalo uporabljalo hibridni sistem.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tudi Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) pri ve\u010djih hibridno-elektri\u010dnih letalih uporablja precej dalj\u0161i \u010dasovni okvir in v svojem tehnolo\u0161kem na\u010drtu govori o obdobju med letoma 2035 in 2040.<\/p>\n<p>Najve\u010dja ovira ostajajo baterije<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Elektri\u010dni motor sam po sebi ni najve\u010dja te\u017eava. Klju\u010dna omejitev je koli\u010dina energije, ki jo je mogo\u010de spraviti v baterije brez prevelikega pove\u010danja mase letala.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Letalsko gorivo ima bistveno ve\u010djo energijsko gostoto, zato so veliki elektri\u010dni potni\u0161ki letalniki za dolge medcelinske polete \u0161e precej oddaljeni. Pri manj\u0161ih regionalnih letalih pa je razmerje med te\u017eo, dosegom in \u0161tevilom potnikov \u017ee precej ugodnej\u0161e.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Prednosti bi lahko bile precej\u0161nje: manj neposrednih izpustov, ti\u0161je delovanje ter manj\u0161a odvisnost od cen kerozina. Prav vpra\u0161anje zanesljive preskrbe z <a href=\"https:\/\/portal24.si\/pomanjkanje-letalskega-goriva-bruselj-bo-predlagal-prostovoljno-delitev\/\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">letalskim gorivom<\/a> je letos zaradi motenj na energetskih trgih znova postalo pomembna tema tudi v Evropi.<\/p>\n<p>Najprej kratke povezave, nato dalj\u0161e<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Najverjetnej\u0161i prvi korak zato niso elektri\u010dni leti med Londonom in Rimom ali Parizom in Madridom, temve\u010d kratke povezave med manj\u0161imi regionalnimi letali\u0161\u010di, zlasti v Skandinaviji.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Leto 2030 tako ni trenutek, ko bo evropsko letalstvo \u010dez no\u010d postalo elektri\u010dno. Je pa pribli\u017eno obdobje, ko bi se lahko za\u010del resnej\u0161i prehod iz poskusnih projektov v komercialno regionalno letalstvo. \u010ce bodo baterije napredovale dovolj hitro, bi lahko bila naslednje desetletje elektrifikacija kratkih letov precej manj futuristi\u010dna, kot se zdi danes.<\/p>\n<p>\n\tPovezani \u010dlanki:\n<\/p>\n<p>        &#13;<br \/>\n        &#13;<br \/>\n                    &#13;<\/p>\n<p>\t\tNavigacija prispevka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"&#13; Elektri\u010dni avtomobili so postali del vsakdanjega prometa, elektrifikacija letalstva pa ostaja precej zahtevnej\u0161i zalogaj. Prav kratke regionalne&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":182468,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[12],"tags":[437,373,66,4392,62,9008,37,58,60,38,723,89,90,643],"class_list":["post-182467","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-tehnologija","tag-danska","tag-elektrika","tag-evropa","tag-letalo","tag-si","tag-skandinavija","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-svedska","tag-technology","tag-tehnologija","tag-varnost"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117047986152040236","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/182467","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=182467"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/182467\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/182468"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=182467"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=182467"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=182467"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}