![\"Ljubljan\u010danka](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Wide-290424bv1635-1-400.webp\")
<\/p>\n
tuji delavci<\/p>\n
Ljubljan\u010danka protestno zapustila lokal, ker je natakarica govorila srbsko. \u00bbV Sloveniji tega ne bom dovolila\u00ab<\/p>\n
<\/a><\/p>\n
\u010ceprav gre pri tej lestvici za anketno oceno poslovnega okolja, ki jo dajejo vodilni mened\u017eerji, pa tako slabi uvrstitvi pritrjujejo tudi ugotovitve Statisti\u010dnega urada RS (Surs). Po njihovih podatkih ima v Sloveniji terciarno izobrazbo kar 43,6 odstotka delovno aktivnih dr\u017eavljanov Slovenije (brez kmetov), med tujimi dr\u017eavljani pa le 10,5 odstotka, od tega med dr\u017eavljani iz dr\u017eav izven EU le 8,3 odstotka.<\/p>\n
Analiza londonskega Centra za raziskave in analize migracij (CReAM) ka\u017ee, da ima v Sloveniji terciarno izobrazbo 38,6 odstotka doma\u010dinov, med priseljenci iz dr\u017eav zunaj EU pa samo 13,5 odstotka. Razlika zna\u0161a kar 25,1 odstotne to\u010dke in je po navedeni analizi najve\u010dja negativna razlika med dr\u017eavami EU. Evropsko povpre\u010dje pri priseljencih iz tretjih dr\u017eav sicer zna\u0161a 32,6 odstotka.<\/p>\n
V Sloveniji ima terciarno izobrazbo 38,6 odstotka doma\u010dinov, med priseljenci iz dr\u017eav zunaj EU pa samo 13,5 odstotka. Evropsko povpre\u010dje pri priseljencih iz tretjih dr\u017eav sicer zna\u0161a 32,6 odstotka.<\/p>\n
Med visoko izobra\u017eenimi je najve\u010d Rusov<\/p>\n
Po podatkih Sursa je med nekaj manj kot 16 tiso\u010d vi\u0161je oziroma visoko izobra\u017eenimi delavci najve\u010d Rusov (2207) in Hrvatov (2156), medtem ko med tistimi z osnovno\u0161olsko ali ni\u017ejo izobrazbo prevladujejo dr\u017eavljani BiH in Kosova. Med vi\u0161je in visoko izobra\u017eenimi tujci, ki delajo v Sloveniji, je najve\u010d strokovnjakov za tr\u017eenje, komercialnih zastopnikov, razvijalcev programske opreme, zdravnikov specialistov, programerjev in in\u017eenirjev strojni\u0161tva.<\/p>\n
Na zavodu za zaposlovanje pravijo, da je dele\u017e delovnih dovoljenj za visoko izobra\u017eene kadre iz tujine minimalen. Medtem ko je bilo lani izdanih okoli 27.700 delovnih dovoljenj in soglasij k enotnim dovoljenjem za tujce iz tretjih dr\u017eav z osnovno\u0161olsko ali ni\u017ejo izobrazbo, najve\u010d iz Kosova, Indije in Makedonije, je bilo dovoljenj, ki so jih izdali za tujce s terciarno izobrazbo, zgolj 2359, od tega ve\u010d kot 2000 za dr\u017eavljane Rusije. Ve\u010dina soglasij oziroma delovnih dovoljenj za tujce iz tretjih dr\u017eav je bila izdana za ni\u017eje kvalificirana delovna mesta, kot so pomo\u017ena dela v gradbeni\u0161tvu, preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, \u010di\u0161\u010denje in osnovna dela v gostinstvu.<\/p>\n
Slovenija torej nima te\u017eave samo s privabljanjem visoko izobra\u017eenih ljudi, ampak tudi z uporabo znanja tistih, ki so \u017ee tukaj.<\/p>\n
Andra\u017e Rangus, In\u0161titut za ekonomska raziskovanja<\/p>\n
Dr\u017eava je, kot pojasnjujejo na zavodu, za pove\u010danje priliva tujih strokovnjakov sicer sprejela vrsto ukrepov, med drugim prioritetno in administrativno poenostavljeno zaposlovanje zdravstvenih kadrov, poenostavljeno zaposlovanje pri podjetjih, ki so v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje investicij, vpisana v register podjetij z visoko dodano vrednostjo ali v register inovativnih zagonskih podjetij, olaj\u0161ala je pogoje za zaposlovanje visokokvalificiranih tujcev na podlagi modre karte EU, vendar se dele\u017e vlog za delovna dovoljenja in soglasja za visokokvalificirane tuje delavce vseeno bistveno ne pove\u010duje.<\/p>\n
Prenizke pla\u010de in te\u017eave\u00a0z jezikom<\/p>\n
Po oceni zavoda za zaposlovanje je glavni razlog za neprivla\u010dnost Slovenije za visoko izobra\u017eene kadre iz tujine v tem, da so pla\u010de v Sloveniji precej ni\u017eje od pla\u010d v dr\u017eavah zahodne Evrope. \u00bb\u010ceprav prepoznavnost Slovenije v svetu raste, smo obenem tudi manj\u0161a dr\u017eava, zaradi \u010desar se tuji strokovnjaki bolj \u0161tevilno raje odlo\u010dajo za zaposlitev v drugih, ve\u010djih, bolj prepoznavnih dr\u017eavah,\u00ab pravijo na zavodu.<\/p>\n
\u00bbGlavna razloga za to, da smo manj privla\u010dni za tujo izobra\u017eeno delovno silo, sta zahtevnost slovenskega jezika in potreba po nacionalnih kvalifikacijah. Sledi tudi visoka obdav\u010ditev dela, ki izobra\u017eene tujce odvra\u010da od potegovanja za tak\u0161ne slu\u017ebe,\u00ab meni Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja analitske slu\u017ebe na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Po oceni GZS bi bilo nujno treba uvesti razvojno kapico, ukiniti najvi\u0161ji, peti dohodninski razred in pospe\u0161iti postopke priznavanja tujih kvalifikacij, tudi za zaposlene izven EU.<\/p>\n
\u00bbSlabe uvrstitve Slovenije na lestvicah ne bi povezovala samo z dav\u010dno obremenitvijo vi\u0161jih pla\u010d. Pomembni dejavniki so tudi velikost trga, karierne mo\u017enosti, administrativni postopki, jezikovne zahteve in pripravljenost podjetij, da se bolj odprejo mednarodnemu okolju. \u010ce \u017eeli Slovenija postati privla\u010dnej\u0161a za najbolj strokovne in produktivne kadre, bomo potrebovali ve\u010d odprtosti pri zaposlovanju v angle\u0161kem jeziku, hitrej\u0161e postopke za prihod tujih strokovnjakov in bolj aktivno vklju\u010devanje podjetij na mednarodni trg dela,\u00ab pravi Melita Ur\u0161i\u010d iz zaposlovalne agencije Manpower Slovenija.<\/p>\n
Glavna razloga za to, da smo manj privla\u010dni za tujo izobra\u017eeno delovno silo, sta zahtevnost slovenskega jezika in potreba po nacionalnih kvalifikacijah. Sledi tudi visoka obdav\u010ditev dela, ki izobra\u017eene tujce odvra\u010da od potegovanja za tak\u0161ne slu\u017ebe.<\/p>\n
Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja analitske slu\u017ebe na GZS<\/p>\n
Pri najbolj iskanih strokovnjakih sicer velja, da pogosto sami najdejo zaposlitvene prilo\u017enosti, vendar je tak\u0161nih delovnih mest v Sloveniji \u0161e vedno razmeroma malo. Podjetja, ki i\u0161\u010dejo tujce s specifi\u010dnim znanjem, jih navadno poi\u0161\u010dejo sama ali ponudijo premestitev iz svojih podru\u017enic v tujini, \u0161e dodaja Ur\u0161i\u010deva.<\/p>\n
Rangus: Slovenija potrebuje celovito politiko razvoja<\/p>\n
Andra\u017e Rangus z In\u0161tituta za ekonomska raziskovanja (IER), ki je skupaj z ljubljansko Ekonomsko fakulteto izvajal raziskavo IMD v Sloveniji, pravi, da je neprivla\u010dnost Slovenije za visoko izobra\u017eene kadre iz tujine kombinacija ve\u010d dejavnikov: strukture priseljevanja, pla\u010d, dav\u010dne obremenitve, kakovosti institucij in dejanskih mo\u017enosti za razvoj kariere. \u00bbSlovenija je majhno gospodarstvo z razmeroma omejenim \u0161tevilom delovnih mest, ki ponujajo mednarodno konkuren\u010dne pla\u010de, vrhunsko raziskovalno ali tehnolo\u0161ko okolje ter jasne mo\u017enosti kariernega napredovanja. Te\u017eave predstavljajo tudi dolgotrajni in razdrobljeni upravni postopki, priznavanje kvalifikacij, pridobivanje dovoljenj, omejena uporaba angle\u0161\u010dine v delu javnih storitev ter problemi, s katerimi se sre\u010dujejo dru\u017einski \u010dlani pri zaposlovanju in vklju\u010devanju,\u00ab pojasnjuje Rangus.<\/p>\n
Po njegovem mnenju je pomembna tudi dostopnost stanovanj, predvsem v Ljubljani in drugih zaposlitvenih sredi\u0161\u010dih. \u00bbUmar opozarja, da cene stanovanj rastejo hitreje od dohodkov, ponudba najemnih stanovanj pa je omejena. Za \u010dloveka, ki se tako na primer odlo\u010da med Ljubljano, Dunajem, M\u00fcnchnom ali katerim drugim sredi\u0161\u010dem, zato ni odlo\u010dilna samo bruto ali neto pla\u010da, ampak tudi to, kaj si lahko z njo zagotovi in kak\u0161ne mo\u017enosti ima njegova dru\u017eina,\u00ab \u0161e pravi sogovornik.<\/p>\n
Rangus ugotavlja, da je izobrazbena struktura priseljencev povezana tudi s strukturo povpra\u0161evanja slovenskega gospodarstva. \u00bbV zadnjem desetletju smo tujo delovno silo privabljali predvsem za zapolnjevanje pomanjkanja v gradbeni\u0161tvu, predelovalnih dejavnostih, prometu, gostinstvu, oskrbi in drugih dejavnostih, kjer praviloma ni zahtevana terciarna izobrazba. Slovenija ima torej precej bolj razvit sistem pridobivanja delavcev za takoj\u0161nje zapolnjevanje kadrovskih vrzeli kot sistem strate\u0161kega privabljanja vrhunskih strokovnjakov,\u00ab pojasnjuje.<\/p>\n
Slabe uvrstitve Slovenije na lestvicah ne bi povezovala samo z dav\u010dno obremenitvijo vi\u0161jih pla\u010d. Pomembni dejavniki so tudi velikost trga, karierne mo\u017enosti, administrativni postopki, jezikovne zahteve in pripravljenost podjetij, da se bolj odprejo mednarodnemu okolju.<\/p>\n
Melita Ur\u0161i\u010d, Manpower Slovenija<\/p>\n
Ob tem opozarja na podatke Umarja v Poro\u010dilu o razvoju 2026, ki na podlagi Eurostata navaja, da je bilo leta 2024 kar 43 odstotkov terciarno izobra\u017eenih tujih dr\u017eavljanov v Sloveniji zaposlenih v poklicih, za katere je zahtevana najve\u010d srednje\u0161olska izobrazba, medtem ko je bil med slovenskimi dr\u017eavljani ta dele\u017e \u00bble\u00ab 18-odstoten \u00bbSlovenija torej nima te\u017eave samo s privabljanjem visoko izobra\u017eenih ljudi, ampak tudi z uporabo znanja tistih, ki so \u017ee tukaj,\u00ab pravi Rangus.<\/p>\n
Slovenija po Rangusovi oceni potrebuje celovito politiko razvoja, privabljanja in zadr\u017eevanja talentov, ki ne bi bila omejena samo na hitrej\u0161e izdajanje dovoljenj. Najprej bi morala jasno dolo\u010diti, katere profile potrebujeta slovenska dru\u017eba in gospodarstvo za tehnolo\u0161ki razvoj, digitalni in zeleni prehod, zdravstvo, raziskovanje in razvoj ter druge dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Tem potrebam bi morala prilagoditi izobra\u017eevalne programe, poklicno usmerjanje ter nadaljnje izobra\u017eevanje in usposabljanje doma\u010dega prebivalstva, hkrati pa tudi aktivno mednarodno iskanje kadrov, sistem modre karte EU in sodelovanje z delodajalci, univerzami ter raziskovalnimi organizacijami.<\/p>\n
![\"-](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Wide-IMG_1172-400.webp\")
<\/p>\n