![\"Dolgotrajna](\"\/media\/img\/4d\/cb\/c1a18a08615238691569-dolgotrajna-oskrba-upokojenci-robert-golob.jpeg\" "\\"Dolgotrajna")
<\/p>\nPredstavljajmo si hipoteti\u010dni scenarij obi\u010dajnega\u00a0jutra\u00a0leta 2030. V manj\u0161em slovenskem kraju prvi avtobus ne odpelje. Vozilo je sicer brezhibno, cesta prevozna, potniki \u010dakajo, vendar prevoznik ni na\u0161el voznika. V bli\u017enjem mestu se gradnja stanovanjskega bloka znova zavle\u010de, ker izvajalcu primanjkuje zidarjev, tesarjev in monterjev. Nekaj kilometrov stran dru\u017eina i\u0161\u010de pomo\u010d za ostarelega dru\u017einskega \u010dlana, ki je do\u00a0oskrbe upravi\u010den, denar v sistemu je zagotovljen, \u010dloveka, ki bi pri\u0161el na njegov dom, pa ni.<\/p>\n
To ni opis konkretnega dogodka niti napoved, da se bo prav tak\u0161no jutro zagotovo zgodilo. Je pa povsem mogo\u010d prikaz tega, kako se pomanjkanje delovne sile iz gospodarske statistike preseli v vsakdanje \u017eivljenje.<\/p>\n
Kadrovske krize praviloma ne prepoznamo po dnevu, ko bi se celoten sistem nenadoma ustavil. Najprej se podalj\u0161ujejo \u010dakalne dobe, spreminjajo se vozni redi, zmanj\u0161uje se \u0161tevilo linij, zapirajo se posamezni oddelki, kopi\u010dijo se nadure in prestavljajo roki. Storitev uradno \u0161e obstaja, ampak se vse bolj\u00a0oddaljuje od prebivalcev.<\/p>\n
Klju\u010dne \u0161tevilke<\/p>\n
– 2.138.066 prebivalcev naj bi imela Slovenija 1. januarja 2030.
–\u00a024,2 odstotka prebivalcev naj bi bilo starej\u0161ih od 65 let.
–\u00a06,6 odstotka prebivalcev naj bi bilo starej\u0161ih od 80 let.
–\u00a020.300 prostih delovnih mest je bilo v Sloveniji v prvem \u010detrtletju 2026.
–\u00a05,1-odstotna stopnja prostih delovnih mest je bila v gradbeni\u0161tvu, najve\u010d med vsemi dejavnostmi.
–\u00a042.339 pozitivnih dovoljenj oziroma soglasij za delo tujcev je bilo izdanih leta 2025.<\/p>\n
Viri podatkov: Surs \u2013 EUROPOP2025, Zavod RS za zaposlovanje<\/p>\n
Prebivalcev bo skoraj toliko kot danes, razmerje med generacijami pa bo druga\u010dno<\/p>\n
Najnovej\u0161i\u00a0rezultati\u00a0projekcij\u00a0EUROPOP2025, ki jih je pripravil Eurostat za vse dr\u017eave \u010dlanice EU, ka\u017eejo, da naj bi imela Slovenija leta 2030 okoli 2,138 milijona prebivalcev. A \u0161tevilo prebivalcev samo po sebi ne ka\u017ee na demografski prelom. Pomembnej\u0161a je starostna sestava.<\/p>\n
Leta 2030 naj bi bilo 62,6 odstotka prebivalcev starih od 15 do 64 let, 24,2 odstotka pa 65 let ali ve\u010d. Starej\u0161i od 80 let naj bi predstavljali 6,6 odstotka prebivalstva. Leta 2025 je dele\u017e starej\u0161ih od 65 let zna\u0161al nekaj ve\u010d kot 22 odstotkov. Slovenija se bo torej \u017ee v petih letih opazno postarala.<\/p>\n
<\/p>\n
Foto: STA <\/p>\n
\u010ce dele\u017ee prera\u010dunamo v pribli\u017eno \u0161tevilo ljudi, bo leta 2030 v Sloveniji okoli:
– 1,34 milijona prebivalcev, starih od 15 do 64 let,
–\u00a0517 tiso\u010d prebivalcev, starej\u0161ih od 65 let,
–\u00a0141 tiso\u010d prebivalcev, starej\u0161ih od 80 let.<\/p>\n
Gre za zaokro\u017een izra\u010dun na podlagi skupnega \u0161tevila prebivalcev in dele\u017eev iz projekcije Sursa. Starostne skupine od 15 do 64 let ne smemo ena\u010diti z delovno aktivnim prebivalstvom, saj\u00a0vanjo sodijo tudi dijaki, \u0161tudenti, brezposelni, nezmo\u017eni za delo in drugi neaktivni prebivalci. Poka\u017ee pa velikost bazena, iz katerega trg dela praviloma pridobiva ve\u010dino zaposlenih.<\/p>\n
Pomembno je tudi metodolo\u0161ko opozorilo. Projekcija ni gotova napoved, ampak eden od mo\u017enih scenarijev. Temelji na predpostavkah o rodnosti, umrljivosti in migracijah, ki se lahko spremenijo. Kljub temu je smer razvoja jasna \u2013\u00a0dele\u017e starej\u0161ih raste, demografski pritisk na delovno silo in javne storitve pa se pove\u010duje.<\/p>\n
Brezposelni so, toda to \u0161e ne pomeni, da je na voljo ustrezen kader<\/p>\n
Na prvi pogled se zdi protislovno.\u00a0Slovenija ima ve\u010d deset tiso\u010d registriranih brezposelnih, podjetja in javne ustanove pa trdijo, da ne morejo najti ljudi.<\/p>\n
Leta 2025 je bilo pri zavodu za zaposlovanje v povpre\u010dju mese\u010dno registriranih 45.410 brezposelnih. Julija letos je bilo brezposelnih 43.257 oseb. Toda zavod obenem ugotavlja, da je na trgu primanjkovalo ljudi z ustreznim strokovnim znanjem, ve\u0161\u010dinami in spretnostmi. Premalo je bilo tudi kandidatov, ki bi bili pripravljeni sprejeti slab\u0161e pla\u010dana dela.<\/p>\n
Zavod opozarja tudi na strukturo brezposelnosti. Med brezposelnimi je veliko starej\u0161ih, ni\u017eje izobra\u017eenih in dolgotrajno brezposelnih oseb. Posameznike lahko pri zaposlovanju hkrati ovirajo zdravstvene omejitve, pomanjkanje ustreznih znanj, oddaljenost od delovnega mesta, skrb za dru\u017einske \u010dlane ali dolgotrajna odsotnost s trga dela. \u010cloveka iz evidence zato ni mogo\u010de preprosto razporediti na katerokoli prosto mesto.<\/p>\n
Tudi podatki Sursa ka\u017eejo, da je povpra\u0161evanje po novih zaposlenih veliko. V prvem \u010detrtletju 2026 je bilo prostih pribli\u017eno 20.300 delovnih mest, 12,2 odstotka ve\u010d kot \u010detrtletje prej. Skoraj polovica vseh prostih mest je bila v predelovalnih dejavnostih, gradbeni\u0161tvu in trgovini. V primerjavi z istim obdobjem leta 2025 se je \u0161tevilo prostih mest v gradbeni\u0161tvu pove\u010dalo za pribli\u017eno 640.<\/p>\n
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v najnovej\u0161em junijskem poro\u010dilu slovenski trg dela opisuje kot napet. Pomanjkanje delavcev po njegovi oceni spodbuja mo\u010dno rast pla\u010d, staranje prebivalstva pa pove\u010duje srednjero\u010dne pritiske na javne finance in ponudbo dela.<\/p>\n
Kdo bo skrbel za starej\u0161e?<\/p>\n
Najbolj neposredno bo demografski preobrat ob\u010dutil sistem zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe.<\/p>\n
Ve\u010d starej\u0161ih ne pomeni le ve\u010djega povpra\u0161evanja po posteljah v domovih za starej\u0161e. Pomeni ve\u010d potrebe po oskrbi na domu, zdravstveni negi, patrona\u017ei, fizioterapiji, osebni asistenci, prilagojenih prevozih in podpori svojcem.<\/p>\n
Poklicni barometer zavoda za zaposlovanje za leto 2026 med poklici v primanjkljaju navaja bolni\u010darje-negovalce, osebne asistente, socialne oskrbovalce, strokovne sodelavce in strokovnjake za zdravstveno nego, fizioterapevte ter zdravnike splo\u0161ne medicine in specialiste. Kadrovska vrzel torej ni omejena na eno samo ustanovo ali stopnjo izobrazbe, temve\u010d sega po skoraj celotni verigi zdravstvene in socialne oskrbe.<\/p>\n
![\"Dom](\"\/media\/img\/67\/0d\/5375149f907507bda683-dom-starejsih-logatec.jpeg\" "\\"Dom")
<\/p>\n
Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n
Tudi Evropska komisija v poro\u010dilu o Sloveniji za leto 2026 ugotavlja, da dr\u017eava \u0161e naprej ob\u010duti pomanjkanje delavcev predvsem v zdravstvu, socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi. Kot mo\u017ene odgovore izpostavlja izbolj\u0161anje privla\u010dnosti teh zaposlitev, privabljanje tujih strokovnjakov, hitrej\u0161e priznavanje kvalifikacij ter dodatno usposabljanje odraslih.<\/p>\n
Najve\u010dje tveganje ni nujno, da bi sistem formalno prenehal obstajati. Verjetneje je, da bo pravica zapisana v zakonu, dejanska dostopnost pa bo odvisna od razpolo\u017eljivosti izvajalca in kraja bivanja.<\/p>\n
\u010ce oskrbovalca ni, morajo del manjkajo\u010dega dela prevzeti svojci. Nekdo zmanj\u0161a delovni \u010das, zavrne napredovanje ali za\u010dasno zapusti zaposlitev, da lahko skrbi za star\u0161a ali partnerja. Pomanjkanje ljudi v oskrbi tako lahko posredno zmanj\u0161uje ponudbo delovne sile tudi v drugih dejavnostih.<\/p>\n
Premo\u017enej\u0161a gospodinjstva lahko del vrzeli zapolnijo z zasebno pomo\u010djo. Druga morajo \u010dakati ali oskrbo opraviti sama. Kadrovska kriza zato hitro postane tudi vpra\u0161anje socialne neenakosti.<\/p>\n
Kdo bo gradil stanovanja?<\/p>\n
Gradbeni\u0161tvo je dejavnost, pri kateri se seznam poklicev v primanjkljaju bere skoraj kot seznam vseh ljudi, potrebnih za nastanek stavbe.<\/p>\n
Zavod za zaposlovanje med deficitarne poklice uvr\u0161\u010da gradbene in\u017eenirje in tehnike, gradbene nadzornike, betonerje in \u017eelezokrivce, zidarje, tesarje, krovce, izolaterje, pleskarje, polagalce podov, izvajalce suhomonta\u017ene gradnje, upravljavce strojev za zemeljska dela ter upravljavce \u017eerjavov in dvigal. Primanjkuje tudi delavcev za preprosta dela v gradbeni\u0161tvu.<\/p>\n
Surs je v prvem \u010detrtletju letos\u00a0v gradbeni\u0161tvu izmeril 5,1-odstotno stopnjo prostih delovnih mest, najvi\u0161jo med vsemi podro\u010dji dejavnosti.\u00a0Ob tem Evropska komisija ocenjuje, da bo skupna vrzel v gradnji stanovanj v Sloveniji med letoma 2025 in 2035 zna\u0161ala skoraj 63 tiso\u010d stanovanj. Komisija med razlogi za omejeno ponudbo navaja ve\u010d dejavnikov, med drugim upravne postopke, pomanjkanje ustreznih zemlji\u0161\u010d in nezadostno izkori\u0161\u010denost obstoje\u010dega fonda. Kadrovsko pomanjkanje torej ni edini vzrok za stanovanjski problem, bo pa izvajalska zmogljivost pomemben omejitveni dejavnik.<\/p>\n
Stanovanjske politike zato ni mogo\u010de lo\u010diti od kadrovske politike. Zemlji\u0161\u010de, gradbeno dovoljenje in zagotovljen denar \u0161e ne pomenijo dokon\u010danega stanovanja. Med na\u010drtom in klju\u010dem vhodnih vrat je vrsta ljudi, ki morajo objekt projektirati, zgraditi, napeljati, opremiti in pregledati.<\/p>\n
![\"Gradbeni\u0161tvo,](\"\/media\/img\/f8\/bd\/501a27458a118150f355-gradbenistvo-gradbisce-gradnja-delavec-delavci-nepremicnine.jpeg\" "\\"Gradbeni\u0161tvo,")
<\/p>\n
Foto: Bojan Puhek <\/p>\n
Ko je ekip premalo, izvajalci izbirajo med projekti. Roki se podalj\u0161ujejo, ponudbene cene rastejo, naro\u010dniki pa te\u017eje pridobijo dovolj konkuren\u010dnih ponudb. Za isto delovno silo tekmujejo stanovanjska gradnja, obnova cest in \u017eeleznic, popoplavna sanacija, energetske prenove in drugi javni projekti.<\/p>\n
Monta\u017ena gradnja, sodobnej\u0161i stroji in bolj\u0161a organizacija lahko pove\u010dajo produktivnost v gradbeni\u0161tvu. Ne morejo pa povsem odpraviti potrebe po usposobljenih delavcih na gradbi\u0161\u010du.<\/p>\n
Kdo bo sedel za volan?<\/p>\n
Med poklici, za katere zavod za zaposlovanje napoveduje primanjkljaj, so tudi vozniki avtobusov ter vozniki te\u017ekih tovornjakov in vla\u010dilcev. V poslovnem na\u010drtu za leto 2026 zavod voznike uvr\u0161\u010da med poklice, po katerih se pri\u010dakuje najve\u010dje povpra\u0161evanje. Promet je bil tudi med dejavnostmi, v katerih so imeli delodajalci leta 2025 ve\u010dje te\u017eave pri zaposlovanju.<\/p>\n
Avtobusna povezava je lahko dolo\u010dena v koncesijski pogodbi in vpisana v vozni red, vendar obstaja \u0161ele takrat, ko ima prevoznik dovolj voznikov, da jo izvede.<\/p>\n
Pomanjkanje je mogo\u010de nekaj \u010dasa bla\u017eiti z nadurami, prerazporejanjem zaposlenih in prilagajanjem razporedov. Toda tak\u0161ni ukrepi imajo mejo. Dolgotrajne kadrovske te\u017eave lahko najbolj prizadenejo manj obremenjene, zgodnje, ve\u010derne ali pode\u017eelske povezave, pri katerih je izvedba \u017ee sicer dra\u017eja.<\/p>\n
Posledice niso samo prometne. Brez zanesljivega javnega prevoza so starej\u0161i, mladi in ljudje brez avtomobila bolj odvisni od svojcev. Delodajalci zunaj ve\u010djih mest te\u017eje dobijo zaposlene, prebivalci manj\u0161ih krajev pa te\u017eje pridejo do \u0161ole, zdravnika ali slu\u017ebe.<\/p>\n
Tujci niso rezerva brez dna<\/p>\n
Slovenija je pomanjkanje doma\u010de delovne sile v zadnjem desetletju v veliki meri bla\u017eila z zaposlovanjem priseljencev, predvsem iz dr\u017eav Zahodnega Balkana.<\/p>\n
Zavod za zaposlovanje ugotavlja, da pomanjkanje delovne sile in ustreznih znanj vse bolj omejuje produktivnost, konkuren\u010dnost in nemoteno delovanje javnih storitev. Posebej omenja zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, gradbeni\u0161tvo, gostinstvo, logistiko in predelovalne dejavnosti. Hkrati ocenjuje, da obstoje\u010di migracijski tokovi ne bodo ve\u010d zadostovali za pokritje vseh potreb.<\/p>\n
Leta 2025 je bilo pozitivno izdanih 42.339 dovoljenj oziroma soglasij za delo tujcev. Za leto 2026 zavod na\u010drtuje\u00a044 tiso\u010d pozitivnih odlo\u010ditev. Od tega naj bi jih 24 tiso\u010d predstavljala soglasja po zakonu o zaposlovanju tujcev, 20 tiso\u010d pa dovoljenja na podlagi sporazumov z Bosno in Hercegovino ter Srbijo.<\/p>\n
![\"2dtk](\"\/media\/img\/4a\/8d\/3925caa9fd9fd06e8368-2dtk-delavci-turki.jpeg\" "\\"2dtk")
<\/p>\n
Foto: STA <\/p>\n
V poslovnem na\u010drtu zavoda je navedena tudi dolgoro\u010dna ocena, da bi lahko tuji delavci do leta 2030 predstavljali pribli\u017eno \u010detrtino celotne delovne sile. Gre za projekcijo, ki je odvisna od gospodarskih razmer, migracij in dr\u017eavne politike.<\/p>\n
Tudi dr\u017eave Zahodnega Balkana se starajo, njihovi prebivalci pa lahko izbirajo med razli\u010dnimi evropskimi trgi dela. Slovenija zato ne tekmuje le za delavce, temve\u010d tudi za njihove dru\u017eine, zaupanje in odlo\u010ditev, da v dr\u017eavi ostanejo. Hitrej\u0161e dovoljenje je le prvi korak. Za dolgoro\u010dno vklju\u010devanje so potrebni dostopna stanovanja, u\u010denje sloven\u0161\u010dine, hitrej\u0161e priznavanje izobrazbe, vklju\u010devanje otrok v vrtce in \u0161ole, za\u0161\u010dita pred izkori\u0161\u010danjem ter mo\u017enosti za poklicni razvoj.<\/p>\n
Dr\u017eava, ki tujega delavca obravnava zgolj kot za\u010dasno \u0161tevilko v kadrovski preglednici, bo te\u017eko prepre\u010dila, da ob prvi bolj\u0161i ponudbi odide drugam.<\/p>\n
Ali nam res manjka ljudi ali le dobrih delovnih mest?<\/p>\n
Demografske spremembe so realnost, vendar z njimi ni mogo\u010de pojasniti vsega. Ko delodajalec ve\u010d mesecev ne najde zaposlenega, je lahko razlog v tem, da ustreznih kandidatov objektivno ni. Lahko pa so ponujena pla\u010da, urnik, fizi\u010dna obremenitev, odgovornost in mo\u017enosti napredovanja tak\u0161ni, da se ljudje za zaposlitev ne odlo\u010dajo.<\/p>\n
Zavod za zaposlovanje je za leto 2025 ugotovil, da je bilo premalo kadra, pripravljenega sprejeti zaposlitev v slab\u0161e pla\u010danih poklicih. Pri nekaterih dejavnostih, na primer v zdravstvu in socialnem varstvu, gradbeni\u0161tvu ter prometu, so te\u017eave pri zaposlovanju povezane tudi z zahtevnej\u0161imi delovnimi pogoji.<\/p>\n
Pomanjkanje delavcev zato ni vedno samo demografska te\u017eava, ki jo mora re\u0161iti dr\u017eava. V\u010dasih je tudi signal trgu delovne sile, da je dolo\u010deno delo glede na zahtevnost, odgovornost in urnik premalo pla\u010dano. To je \u0161e posebej o\u010ditno pri oskrbi starej\u0161ih. Gre za fizi\u010dno in \u010dustveno zahtevno delo, ki vklju\u010duje veliko odgovornost. \u010ce pla\u010de, kadrovski normativi in mo\u017enosti napredovanja tega ne odra\u017eajo, se bo te\u017eko dovolj mladih odlo\u010dilo za tak\u0161en poklic, izku\u0161eni zaposleni pa bodo odhajali.<\/p>\n
Enako velja za voznike, ki so odgovorni za varnost potnikov, in gradbene delavce, ki delo opravljajo v vro\u010dini, mrazu in drugih zahtevnih razmerah.<\/p>\n
Vi\u0161ja pla\u010da sama ne more \u010dez no\u010d ustvariti medicinske sestre, voznika ali zidarja. Potrebni so izobrazba, usposabljanje in izku\u0161nje. Lahko pa pla\u010dilo in pogoji odlo\u010dijo, ali bo \u010dlovek poklic izbral in v njem ostal.<\/p>\n
Del odgovora je med ljudmi, ki jih danes ne znamo vklju\u010diti<\/p>\n
Ker mlaj\u0161e generacije ne bodo dovolj \u0161tevil\u010dne, bo morala Slovenija bolje izkoristiti doma\u010di delovni potencial. To ne pomeni po\u0161iljanja kateregakoli brezposelnega na katerokoli delovno mesto. Pomeni usposabljanje za konkretne potrebe, prilagajanje delovnih mest ljudem z zdravstvenimi omejitvami, bolj\u0161e povezovanje \u0161ol in delodajalcev ter u\u010dinkovitej\u0161e vklju\u010devanje starej\u0161ih zaposlenih.<\/p>\n
OECD ugotavlja, da Slovenija za aktivno politiko zaposlovanja namenja premalo sredstev in da programi niso dovolj usmerjeni v u\u010dinkovite ukrepe za starej\u0161e in dolgotrajno brezposelne. Priporo\u010da ve\u010d usposabljanja, izpopolnjevanja ter bolj\u0161i dostop starej\u0161ih do vse\u017eivljenjskega u\u010denja. Srednjero\u010dno predlaga tudi nadaljnje zvi\u0161evanje dejanske upokojitvene starosti.<\/p>\n
![\"Delavci](\"\/media\/img\/60\/00\/79312e21a56dfbcf3c28-delavci.jpeg\" "\\"Delavci\\"\/")
<\/p>\n
Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n
Dalj\u0161e ostajanje v zaposlitvi pa je smiselno le, \u010de se prilagodi tudi delo. Negovalec, gradbeni delavec ali voznik pri 63 letih morda ne more opravljati enakih nalog kot pri 35. Lahko pa z manj\u0161o fizi\u010dno obremenitvijo, kraj\u0161im delovnim \u010dasom, mentorsko vlogo ali druga\u010dno organizacijo ostane aktiven dlje.<\/p>\n
Podalj\u0161evanje delovne dobe brez spreminjanja delovnih pogojev bi pomenilo le prelaganje te\u017eave na zdravje zaposlenih.<\/p>\n
Tehnologija lahko kupi \u010das, ne more pa nadomestiti \u010dloveka<\/p>\n
Del vrzeli bo morala Slovenija zapolniti tudi z ve\u010djo produktivnostjo. Na gradbi\u0161\u010dih to pomeni ve\u010d monta\u017ene gradnje, bolj\u0161e na\u010drtovanje in stroje, ki zmanj\u0161ujejo fizi\u010dne obremenitve. V prometu lahko kakovostnej\u0161i podatki omogo\u010dijo u\u010dinkovitej\u0161e vozne rede in bolj\u0161e povezovanje razli\u010dnih oblik prevoza. V oskrbi lahko digitalna orodja zmanj\u0161ajo administracijo, izbolj\u0161ajo razporejanje ekip in omogo\u010dijo spremljanje nekaterih zdravstvenih kazalnikov na daljavo.<\/p>\n
Toda pri razpravi o tehnologiji obstaja nevarnost, da zamenjamo opravilo in njegov namen.<\/p>\n
Robot lahko pomaga premakniti \u010dloveka. Program lahko sestavi urnik. Senzor lahko opozori na padec. Nobena od teh naprav pa sama ne more poslu\u0161ati prestra\u0161enega starej\u0161ega \u010dloveka, presoditi nenadne spremembe njegovega zdravstvenega stanja ali prevzeti odgovornosti za varno vo\u017enjo avtobusa.<\/p>\n
![\"dom](\"\/media\/img\/e9\/46\/86b48ea7f4b14e1eea83-dom-starejsih.jpeg\" "\\"dom")
<\/p>\n
Foto: Shutterstock <\/p>\n
Tehnologija bo najkoristnej\u0161a takrat, ko bo redkim zaposlenim prihranila administrativno, te\u017eko in ponavljajo\u010de se delo. Ne bo pa odpravila potrebe po ljudeh.<\/p>\n
Kadrovska kriza bo najprej postala kriza dostopnosti<\/p>\n
\u010ce se bodo sedanji trendi nadaljevali, Slovenija \u010dez pet let verjetno ne bo dr\u017eava, v kateri nih\u010de ve\u010d ne bo pripravljen delati. Bolj verjetno bo dr\u017eava, v kateri bodo nekatere storitve te\u017eje dostopne.<\/p>\n
Oskrbovalec bo na dom prihajal za manj \u010dasa, kot bi bilo treba. Avtobus bo vozil redkeje. Gradnja se bo za\u010dela pozneje in trajala dlje. Ustanova bo morda imela prostor, opremo in denar, ne pa dovolj ljudi, da bi lahko zmogljivost v celoti uporabila.<\/p>\n
Tisti, ki imajo bolj\u0161i premo\u017eenjski status, avtomobil, prilagodljiv delovni \u010das in \u0161tevil\u010dno dru\u017eino, bodo vrzeli la\u017eje zapolnili sami. Drugi bodo \u010dakali.<\/p>\n
Kadrovsko vpra\u0161anje zato ni le vpra\u0161anje gospodarske rasti. Je tudi vpra\u0161anje enakosti in prihodnosti socialne dr\u017eave. Pravica, za katero ni izvajalca, je namre\u010d le omejeno uporabna pravica.<\/p>\n
Pet let za odlo\u010ditev, katero delo je za dru\u017ebo najpomembnej\u0161e<\/p>\n
Slovenija kadrovske vrzeli ne bo mogla zapreti z enim ukrepom. Potrebovala bo kombinacijo bolj\u0161ih pla\u010d in delovnih pogojev, hitrej\u0161ega ter pravi\u010dnej\u0161ega zaposlovanja tujcev, poklicnega izobra\u017eevanja, usmerjenega v dejanske potrebe, vklju\u010devanja starej\u0161ih in dolgotrajno brezposelnih ter vlaganj v produktivnost.<\/p>\n
Predvsem pa bo morala dolo\u010diti, katere dejavnosti so za delovanje dru\u017ebe prednostne.<\/p>\n
\u010ce bodo domovi za starej\u0161e, bolni\u0161nice, prevozniki, gradbena podjetja, \u0161ole in industrija brez skupne politike tekmovali za iste ljudi, bo praviloma zmagal tisti, ki bo ponudil najve\u010d. Javne storitve, pri katerih so pla\u010de, kadrovski na\u010drti in cene mo\u010dno odvisni od dr\u017eavnih odlo\u010ditev, pa bodo v slab\u0161em polo\u017eaju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Predstavljajmo si hipoteti\u010dni scenarij obi\u010dajnega\u00a0jutra\u00a0leta 2030. V manj\u0161em slovenskem kraju prvi avtobus ne odpelje. Vozilo je sicer brezhibno,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":183330,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[4984,1124,1280,5893,59,61,62,37,58,60,38,3676,7231],"class_list":["post-183329","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-brezposelnost","tag-delavci","tag-demografija","tag-oecd","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-trg-dela","tag-zavod-za-zaposlovanje"],"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/183329","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=183329"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/183329\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/183330"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=183329"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=183329"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=183329"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}