Bernarda Ga\u0161pari\u010d je svojo mladostno ljubezen do kuhanja spremenila v \u017eivljenjsko poslanstvo. Po kon\u010dani gostinski \u0161oli je prve resne izku\u0161nje nabirala v hotelu Jama v Postojni, kjer ji je bilo, kot pravi, \u00bbma\u010dji ka\u0161elj spanirati petsto zrezkov\u00ab. Pred skoraj tremi desetletji jo je poklicna pot pripeljala v UKC Ljubljana, kjer danes sodeluje pri pripravi tiso\u010dev obrokov za bolnike. Velik del hrane je dietne, zato mora biti delo \u0161e posebej natan\u010dno in odgovorno. V kuhinji najve\u010dje slovenske bolni\u0161nice ni prostora za povr\u0161nost, saj je treba upo\u0161tevati razli\u010dne zdravstvene potrebe pacientov. Bernarda pa poleg vsakodnevnega dela vodi tudi izurjeno ekipo, ki skrbi za pogostitve ob kongresih, simpozijih in pomembnih obiskih. Njeno delo tako sega precej dlje od priprave obi\u010dajnih obrokov. Z deset\u010dlansko ekipo koordinira catering in skrbi, da vse poteka brezhibno. Na mizah se znajdejo oblo\u017eeni kruhki, tople jedi, sladice in posebni meniji za goste z razli\u010dnimi prehranskimi \u017eeljami. Cilj pa ostaja vedno enak: kakovostna hrana, gostoljubnost in priprava s srcem.<\/p>\n
Ko so pred njo sedeli najpomembnej\u0161i gostje<\/p>\n
Med gosti, ki jih je Bernarda s sodelavci \u017ee postregla, so bili tudi premierji, ministri in predsedniki. Priznava, da je bilo na za\u010detku ob tak\u0161nih obiskih prisotne kar nekaj treme. \u00bbSprva so se mi ob tem, ko sem postregla premierja, ministra ali predsednika, kar malce zatresle roke, po\u010dasi pa sem izgubila tudi to tremo,\u00ab se spominja. Z leti je pridobila samozavest, ekipa pa je postala dobro uigrana. \u00bbV malce ve\u010d kot desetletju smo postali res dobro ute\u010dena ekipa, ki si pomagamo in se sproti prilagajamo,\u00ab poudarja. Njihovo delo je podobno natan\u010dno usklajenemu orkestru, v katerem mora vsak vedeti, kaj je njegova naloga. S sodelavkami so opravile tudi posebno usposabljanje za catering, saj pri protokolarnih dogodkih ni\u010desar ne smejo prepustiti naklju\u010dju. Pomembni so priprava, razporeditev dela, postre\u017eba in hiter odziv na nepredvidene \u017eelje gostov. V\u010dasih je treba jedilnik prilagoditi v zadnjem trenutku ali poskrbeti za posebne prehranske zahteve. Prav pri tak\u0161nih dogodkih se poka\u017eejo izku\u0161enost, zbranost in medsebojno zaupanje celotne ekipe.<\/p>\n
V slu\u017ebi ji ni ni\u010d te\u017eko<\/p>\n
Bernarda v UKC Ljubljana ostaja \u017ee skoraj tri desetletja, kar po njenih besedah najve\u010d pove o tem, kako se v slu\u017ebi po\u010duti. \u00bbLepo mi je delati v najve\u010dji slovenski bolni\u0161nici, sicer ne bi ostala skoraj tri desetletja,\u00ab pravi. Posebej poudarja dobre odnose med sodelavci, brez katerih tako zahtevno delo ne bi bilo mogo\u010de. \u00bbS sodelavci se krasno razumemo, imamo lepe odnose, vse se lahko dogovorimo,\u00ab pojasnjuje. Prepri\u010dana je, da brez harmonije ni zaupanja, brez zaupanja pa tudi ne dobre izvedbe. Delovnik se pogosto ne kon\u010da ob predvideni uri, saj je treba kdaj podalj\u0161ati, odpeljati hrano ali iti po manjkajo\u010do posodo. Tak\u0161ni zapleti so v velikem sistemu skoraj neizogibni. Kljub temu Bernarda svojega dela ne dojema kot breme. \u00bbV slu\u017ebi je pogosto treba ostati tudi izven delovnega \u010dasa, podalj\u0161ati, peljati hrano, iti iskat posode \u2026 Vendar mi ni ni\u010d te\u017eko,\u00ab poudarja. Njena zgodba je dokaz, da lahko predanost, izku\u0161nje in dobra ekipa tudi najzahtevnej\u0161o kuhinjo spremenijo v prostor, kjer se za ljudi skrbi z znanjem in srcem.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Bernarda Ga\u0161pari\u010d je svojo mladostno ljubezen do kuhanja spremenila v \u017eivljenjsko poslanstvo. Po kon\u010dani gostinski \u0161oli je prve…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":183350,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[46428,2038,3772,124,62,37,58,60,38,1643,4391],"class_list":["post-183349","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-bernarda-gasparic","tag-hrana","tag-kuhinja","tag-ljubljana","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-sluzba","tag-ukc-ljubljana"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117052700408079936","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/183349","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=183349"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/183349\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/183350"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=183349"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=183349"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=183349"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}