{"id":18389,"date":"2026-03-08T23:40:15","date_gmt":"2026-03-08T23:40:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/18389\/"},"modified":"2026-03-08T23:40:15","modified_gmt":"2026-03-08T23:40:15","slug":"ocenjujejo-da-je-umrlo-140-000-ljudi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/18389\/","title":{"rendered":"ocenjujejo, da je umrlo 140.000 ljudi"},"content":{"rendered":"

\"Mnoge<\/p>\n

Mnoge hi\u0161e so bile izdelane iz lesa in papirja ter so v ognju popolnoma izginile. Slika je simboli\u010dna. \/ Foto: Istock<\/p>\n

Najprej potres, potem \u0161e ognjeni tornado: ocenjujejo, da je umrlo 140.000 ljudi<\/p>\n

Tokio in sosednja Jokohama sta postala velikanska pe\u010dica. Asfalt se je topil, vanj so se pogrezale noge beguncev, reke so zavrele, ljudje so se v paniki metali v kanale, kjer so umrli zaradi vro\u010dine ali pa so se zadu\u0161ili zaradi pomanjkanja kisika.<\/p>\n

Ko se stresejo temelji velemesta, narava zgolj pri\u017ege iskro, \u010dlove\u0161ka civilizacija pa je tista, ki zgradi grmado, ki pogori. Prvega septembra 1923 se Tokio ni zgolj stresel. Mesto, razpeto med starodavno tradicijo in hlastno \u017eeljo po zahodni modernizaciji, je dobesedno izhlapelo v ognjenem viharju, ki je za seboj pustil ve\u010d kot 140.000 mrtvih in brazgotino, ki je za vselej spremenila japonsko dru\u017ebo.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Tak\u0161na<\/p>\n

NAJVE\u010cJE NARAVNE NESRE\u010cE<\/p>\n

Bregove prestopile tri reke, umrlo 4 milijone ljudi, poro\u010dajo o kanibalizmu<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Japonska je na za\u010detku dvajsetih let 20. stoletja \u017eivela v dobi Tai\u0161o, obdobju\u00a0liberalnega optimizma in pospe\u0161ene industrializacije. Tokio je bil arhitekturno in kulturno boji\u0161\u010de. Na eni strani so stale mogo\u010dne, po zahodnem vzoru zgrajene ope\u010dne zgradbe, simboli nove mo\u010di imperija, na drugi strani so se stiskale nepregledne \u010detrti tradicionalnih lesenih hi\u0161 z drsnimi vrati in papirnatimi stenami, v katerih je \u017eivela ve\u010dina prebivalstva. To je bilo mesto, ki je hitelo v prihodnost, vendar je z eno nogo \u0161e vedno trdno stalo v preteklosti. In prav ta razdvojenost ga je pokopala.<\/p>\n

Katastrofa ni razgalila zgolj arhitekturne ranljivosti mesta, temve\u010d tudi tema\u010dne globine \u010dlove\u0161ke psihe ob razpadu dru\u017ebenega reda.<\/p>\n

Zemlja pod zalivom Sagami se je razklala natanko ob 11.58 dopoldne. Potres z magnitudo 7,9 je bil strahovit, vendar pa je bil, \u010de se tako izrazimo, zlove\u0161\u010d vdor \u010dasa in meteorologije tisti, ki je dogodek spremenil v eno najhuj\u0161ih urbanih katastrof v \u010dlove\u0161ki zgodovini.<\/p>\n

Vrele reke<\/p>\n

Bilo je torej tik pred poldnevom. V stotiso\u010de\u00a0lesenih hi\u0161ah so gospodinje ravno pri\u017egale tradicionalne pe\u010di na oglje, kamado, da bi pripravile kosilo. Ko je udaril potres, so se te pe\u010di prevrnile. Les in papir sta se vnela v trenutku. Isto\u010dasno so se podrle mnoge novozgrajene moderne ope\u010dne stavbe, ki niso bile zasnovane za japonsko tektoniko, in pod seboj pokopale tiso\u010de uradnikov.<\/p>\n

\"Posledice<\/p>\n

Posledice so bile strahovite. \/ Foto: wikipedia<\/p>\n

Toda pravi pekel je \u0161ele nastajal. Ob obali Japonske je tisti dan divjal tajfun, ki je v mesto prinesel mo\u010dne vetrove. Posamezni po\u017eari iz prevrnjenih pe\u010di so se hitro zdru\u017eili v neustavljiv ognjeni vihar. Tokio in sosednja Jokohama sta postala velikanska pe\u010dica. Asfalt se je topil, vanj so se pogrezale noge\u00a0beguncev, reke so zavrele, ljudje so se v paniki metali v \u00a0kanale, kjer so umrli zaradi vro\u010dine ali pa so se zadu\u0161ili zaradi pomanjkanja kisika, saj je ogenj posrkal ves zrak iz okolice.<\/p>\n

Zmajev rep nad trgom<\/p>\n

Najbolj srhljiva epizoda te apokalipse se je odvila na nekdanjem voja\u0161kem obmo\u010dju, znanem kot Rikugun hond\u017eo hifuku\u0161o. Ve\u010d kot 38.000 prestra\u0161enih prebivalcev se je zateklo na to veliko odprto dvori\u0161\u010de, s seboj pa so v obupu prinesli svoje imetje \u2013 predvsem vnetljivo pohi\u0161tvo in obla\u010dila.<\/p>\n

Okoli 16. ure je kombinacija izjemne vro\u010dine iz okoli\u0161kih po\u017earov in nevihtnih vetrov ustvarila redek smrtonosen fizikalni fenomen \u2013 ognjeni tornado. Ta skoraj sto metrov visoki steber vrte\u010dega se ognja \u2013 doma\u010dini so ga poimenovali zmajev rep (ali zvijalec) \u2013 je pre\u010dkal trg. V pi\u010dlih petnajstih minutah je bilo vseh 38.000 ljudi upepeljenih. Ostala je zgolj gora zoglenelih kosti, prepletenih s stopljenimi ostanki njihovih vozi\u010dkov.<\/p>\n

Iskanje gre\u0161nega kozla<\/p>\n

Katastrofa pa ni razgalila zgolj arhitekturne ranljivosti mesta, temve\u010d tudi tema\u010dne globine \u010dlove\u0161ke psihe ob razpadu dru\u017ebenega reda. V dneh po potresu, ko so bile komunikacije prekinjene in je vladal popoln kaos, so se po Tokiu in okoli\u0161kih prefekturah za\u010dele \u0161iriti la\u017ene govorice. Paranoja je na\u0161la tar\u010do: korejsko manj\u0161ino.<\/p>\n

\"Panoramski<\/p>\n

Panoramski pogled na uni\u010denje\u00a0\/ Foto: wikipedia<\/p>\n

Raz\u0161irile so se divje trditve, da Korejci (Koreja je bila takrat pod brutalno japonsko kolonialno vladavino) zastrupljajo vodnjake in netijo po\u017eare. Dr\u017eava je razglasila vojno stanje, vendar to ni prepre\u010dilo lokalnim milicam in celo policiji, da ne bi izvedle pogromov. V nekaj dneh je bilo brutalno umorjenih na tiso\u010de nedol\u017enih Korejcev (ocene se\u017eejo do 6000 \u017ertev)\u00a0pa tudi veliko Kitajcev in japonskih politi\u010dnih disidentov. Naravna katastrofa se je neopazno prelila v krvav izbruh \u010dlove\u0161kega \u0161ovinizma.<\/p>\n

Veliki potres v Kantoju je uni\u010dil staro kulturo Edo in prisilil Japonsko, da je Tokio zgradila na novo \u2013 s \u0161ir\u0161imi bulvarji, betonom in protipotresnimi standardi. Vendar pepel iz leta 1923 ostaja. Je lekcija, da tehnolo\u0161ki napredek in velemestni bli\u0161\u010d ne pomenita ni\u010desar, ko odpovedo temelji zemlje. In kar je \u0161e pomembnej\u0161e, da je ob zdrsu v prvinski kaos najtanj\u0161a in najbolj vnetljiva struktura pravzaprav na\u0161a \u010dlove\u0161kost.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Mnoge hi\u0161e so bile izdelane iz lesa in papirja ter so v ognju popolnoma izginile. Slika je simboli\u010dna.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":18390,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[1248,8256,8257,8258,683,5071,8255,8253,37,38,64,8252,8251,63,8254],"class_list":["post-18389","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-arhitektura","tag-cloveska-psihologija","tag-druzbeni-nemiri","tag-korejska-manjsina","tag-najvecje-naravne-nesrece","tag-naravne-katastrofe","tag-potresi","tag-pozari","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-tokio-1923","tag-veliki-potres-v-kantoju","tag-world","tag-zgodovina-japonske"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116196201551963955","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/18389","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=18389"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/18389\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/18390"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=18389"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=18389"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=18389"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}