{"id":184413,"date":"2026-08-08T04:27:09","date_gmt":"2026-08-08T04:27:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/184413\/"},"modified":"2026-08-08T04:27:09","modified_gmt":"2026-08-08T04:27:09","slug":"evropska-desnica-se-je-spravila-na-napacno-drzavo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/184413\/","title":{"rendered":"Evropska desnica se je spravila na napa\u010dno dr\u017eavo"},"content":{"rendered":"

Podobe mno\u017eice pri\u0161lekov, ki je preplavila Ceuto, so bile prvovrstno politi\u010dno darilo za skrajno desnico in konservativne stranke<\/a>, ki v strahu, da jih bo ta prehitela, prevzemajo njen diskurz. Zapleteni odnosi med \u0160panijo in Marokom, politi\u010dno izsiljevanje<\/a>, tihotapske mre\u017ee, dezinformacije, geografija enklave in usode ljudi na begu so se v radikalnih analizah skr\u010dili na eno samo besedo: invazija.<\/p>\n

Ameri\u0161ki predsednik Donald Trump je dogajanje nemudoma uporabil za ameri\u0161ki notranjepoliti\u010dni obra\u010dun. Razmere v afri\u0161kem delu \u0160panije je predstavil kot svarilo, kaj \u010daka ZDA ob vrnitvi demokratov. Podobno so ravnali jezdeci ksenofobne desnice, na \u010delu z najbogatej\u0161im zemljanom Elonom Muskom, in evropski protimigrantski voditelji. Dramati\u010dni posnetki, ki so jih algoritmi raznesli po spletnih prostranstvih, so postali prikladno orodje za utrjevanje teorije zarote o \u00bbveliki zamenjavi\u00ab, po kateri naj bi politi\u010dne elite z mno\u017ei\u010dnim priseljevanjem na\u010drtno nadome\u0161\u010dale evropsko prebivalstvo, ter pripovedi o opusto\u0161enju in zgre\u0161enosti levih migracijskih politik.<\/p>\n

\"V<\/p>\n

V \u010drno-belih analizah ni bilo prostora niti za dejstvo, da sta policija in vojska po prihodu ve\u010d deset tiso\u010d ljudi hitro znova vzpostavili nadzor. FOTO:\u00a0Jon Nazca\/Reuters<\/p>\n

Dogajanje je \u017eelela politi\u010dno unov\u010diti tudi slovenska vlada. Premier Janez Jan\u0161a se je pridru\u017eil voditeljem 21 \u010dlanic Unije, ki so v skupnem pismu vodstvu EU odgovornost iskali v \u0161panski migracijski politiki<\/a>, predvsem v izredni regularizaciji ve\u010d sto tiso\u010d priseljencev, ki naj bi delovala kot dejavnik potega. V podobnem tonu se je na dru\u017ebenih omre\u017ejih odzval prvak NSi Jernej Vrtovec. Zapisal je, da je \u0160panija pod socialisti\u010dno vlado \u00bbpadla\u00ab, njeno domnevno nevarovanje meja pa povezal s kulturnim, dru\u017ebenim in gospodarskim nazadovanjem ter sklenil, da \u00bbmultikulti politika odprtih meja ne deluje\u00ab.<\/p>\n

Te\u017eko je oceniti, ali gre za demagogijo ali zgolj ignoranco. Kulturno in dru\u017ebeno nazadovanje sta sicer priro\u010dni politi\u010dni oznaki, ki ju je te\u017eko ovre\u010di z merljivimi kazalniki, vendar ni treba biti dober poznavalec dr\u017eave, da bi vedeli, kako malo ima tak\u0161en opis skupnega z dana\u0161njo \u0160panijo. Trditev o gospodarskem padcu je precej la\u017ee preverljiva, a tudi tu podatki ka\u017eejo nasprotno; \u0160panija je \u017ee nekaj \u010dasa najhitreje rasto\u010de veliko gospodarstvo v evroobmo\u010dju<\/a>.<\/p>\n

V \u010drno-belih analizah ni bilo prostora niti za dejstvo, da sta policija in vojska po prihodu ve\u010d deset tiso\u010d ljudi hitro znova vzpostavili nadzor in da se je ve\u010d kot 90 odstotkov migrantov \u2013 pri\u0161lo naj bi jih med 72.000 in 80.000 \u2013 vrnilo v Maroko skoraj tako hitro, kot so pri\u0161li. Prav tako so spregledale, da iz Ceute ni mogo\u010de odpotovati na Iberski polotok brez identifikacije in da pribe\u017eniki ne izpolnjujejo pogojev za izredno regularizacijo.<\/p>\n

Razloge za napade na \u0160panijo je zato treba iskati drugje. Krogom v Evropski ljudski stranki in skrajnej\u0161im politi\u010dnim silam gre v nos predvsem to, da ima iberska dr\u017eava pod vodstvom Pedra S\u00e1ncheza eno redkih preostalih socialisti\u010dnih vlad v sedemindvajseterici. Ta se glasno zoperstavlja vse o\u010ditnej\u0161emu premiku evropske politike na desno in ostaja eden zadnjih branikov politi\u010dne dostojnosti, zlasti ko gre za obsodbo genocida v Gazi.<\/p>\n

Medtem ko je Evropa ob primerljivi hibridni vojni beloruskega samodr\u017eca Aleksandra Luka\u0161enka stopila na stran Poljske, so se \u0161tevilne \u010dlanice tokrat spravile na \u0160panijo, ne pa na Maroko, ki nosi odgovornost bodisi zaradi aktivnega ravnanja bodisi zaradi opustitve ukrepanja. Posebno povedno je, da sta bili med glasnej\u0161imi Finska in Danska, \u010deprav imata tudi sami neposredne izku\u0161nje s podobnimi pritiski. Prva je na lastni ko\u017ei ob\u010dutila rusko instrumentalizacijo migracij, druga pa je pomen evropske solidarnosti izkusila ob Trumpovih apetitih po Grenlandiji.<\/p>\n

\"Ve\u010d<\/p>\n

Ve\u010d kot 90 odstotkov migrantov \u2013 pri\u0161lo naj bi jih med 72.000 in 80.000 \u2013\u00a0 se je vrnilo v Maroko skoraj tako hitro, kot so pri\u0161li. FOTO:\u00a0Henry Nicholls\/Afp<\/p>\n

\u0160e ve\u010dja farsa je bil odziv italijanske premierke Giorgie Meloni, ki mora na desnem polu po novem tekmovati s \u0161e radikalnej\u0161im upokojenim generalom Robertom Vannaccijem. Njena vlada je uvedla delni mejni nadzor na letalskih in pomorskih povezavah s \u0160panijo, \u010deprav bi bil ta verjetno bolj upravi\u010den v nasprotni smeri, saj \u0160panija po podatkih Frontexa bele\u017ei pribli\u017eno polovico manj nezakonitih prihodov kot Italija. Licemerno je tudi njeno nasprotovanje \u0161panski regularizaciji priseljencev kot dejavniku potega: Italija je s sistemom delovnih kvot (decreto flussi) za obdobje 2022\u20132028 predvidela skoraj 1,1 milijona prihodov delavcev iz tretjih dr\u017eav.<\/p>\n

Cena tak\u0161nega obra\u010dunavanja je precej vi\u0161ja od kratkoro\u010dnih politi\u010dnih koristi doma. Dogajanje v Ceuti ni predstavljalo gro\u017enje Evropi; nevarnej\u0161i je bil odziv evropskih vlad. Bolj ko se \u010dlanice obra\u010dajo druga proti drugi, u\u010dinkovitej\u0161a postaja uporaba migracijskih tokov kot sredstva politi\u010dnega, gospodarskega ali diplomatskega pritiska. Kar so nekatere skrajno desne in konservativne politi\u010dne sile prepoznale kot prilo\u017enost za mobilizacijo volivcev, so s svojim odzivom spremenile predvsem v darilo avtoritarnim oblastem v evropskem zaledju, od Maroka in Belorusije do Rusije in Tur\u010dije. Pokazale so jim, da lahko ljudi na begu uporabljajo kot kmete na \u0161ahovnici in da izsiljevanje z migracijami deluje, dokler v Evropi spro\u017ea tako mo\u010dan politi\u010dni odziv. Dovolj je \u017ee nekaj dramati\u010dnih posnetkov brez konteksta.
________________________<\/p>\n

\"\/<\/p>\n

\/ Foto Delo<\/p>\n

\u00a0\u010clanek je objavljen\u00a0v okviru projekta SOS4Democracy, v katerem sodeluje medijska hi\u0161a Delo.<\/p>\n

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (\u0161t. pogodbe 101119678). Izra\u017eena stali\u0161\u010da in mnenja pripadajo avtorju in ne odra\u017eajo nujno stali\u0161\u010d in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Podobe mno\u017eice pri\u0161lekov, ki je preplavila Ceuto, so bile prvovrstno politi\u010dno darilo za skrajno desnico in konservativne stranke,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":184414,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[16789,44900,65,66,422,5595,45477,51,1009,1012,6366,7749,37,38,7747,1567],"class_list":["post-184413","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-begunci","tag-ceuta","tag-europe","tag-evropa","tag-evropska-unija","tag-giorgia-meloni","tag-hibridna-vojna","tag-janez-jansa","tag-maroko","tag-migranti","tag-pedro-sanchez","tag-skrajna-desnica","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-sos4democracy","tag-spanija"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117058001146822682","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/184413","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=184413"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/184413\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/184414"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=184413"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=184413"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=184413"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}