{"id":184465,"date":"2026-08-08T06:19:13","date_gmt":"2026-08-08T06:19:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/184465\/"},"modified":"2026-08-08T06:19:13","modified_gmt":"2026-08-08T06:19:13","slug":"ste-vedeli-da-v-podzemnih-rovih-v-kranju-prebiva-cloveska-ribica","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/184465\/","title":{"rendered":"Ste vedeli, da v podzemnih rovih v Kranju prebiva \u010dlove\u0161ka ribica?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV podzemnih rovih Kranja je ob stalni fotografski razstavi obiskovalcem na voljo tudi Info center SOS proteus, ki prikazuje \u017eivljenje \u010dlove\u0161ke ribice. Foto: Tanja Mojzer<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Ko pogovor nanese na \u010dlove\u0161ko ribico, takoj pomislimo na Postojnsko jamo, pa vendar \u010dlove\u0161ka ribica \u017eivi tudi v naravni jami Tular (v bli\u017eini podzemnih rovov) v konglomeratu reke Save pod Stra\u017ei\u0161\u010dem v Kranju, ki je poleg laboratorija v Moulisu v Franciji edini prostor na svetu, kjer se \u010dlove\u0161ke ribice uspe\u0161no razmno\u017eujejo zunaj naravnega okolja. Ta jamski laboratorij deluje od leta 1960, ko je vanj speleobiolog in morski biolog Marko Aljan\u010di\u010d naselil kolonijo \u010dlove\u0161ke ribice. Od leta 2002 pa v njem raziskujejo tudi majhno kolonijo \u010drne \u010dlove\u0161ke ribice, ki je izjemno redka podvrsta \u010dlove\u0161ke ribice in je v Sloveniji v naravnem habitatu pri izviru Jel\u0161evnik v ob\u010dini \u010crnomelj.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Raziskovalci laboratorija \u017eelijo pribli\u017eati \u017eivljenje \u010dlove\u0161ke ribice tudi \u0161ir\u0161i javnosti, zato je od konca leta 2022 v podzemnih rovih v Kranju tudi Info center SOS proteus. Glavni namen centra je izobra\u017eevanje in ozave\u0161\u010danje o pomenu ohranjanja \u010dlove\u0161ke ribice in virov podzemne vode, od koder v Sloveniji na\u010drpamo 99 odstotkov pitne vode. Vsa sredstva od vstopnine gredo v celoti za raziskovalne namene Zavoda Jamski laboratorij Tular. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Gregor
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGregor Aljan\u010di\u010d, jamski biolog, je svojo strokovno-raziskovalno pot posvetil \u010dlove\u0161ki ribici. Pred njim sta jo raziskovala tudi njegova star\u0161a, oba biologa. Foto: Tanja Mojzer<\/p>\n

Akvarij s \u010dlove\u0161ko ribico v podzemnih rovih v Kranju<\/p>\n

Ker v podzemnih rovih v Kranju, ki so jih med drugo svetovno vojno uporabljali kot mestno zakloni\u0161\u010de, razmere omogo\u010dajo obiskovalcem ogled akvarija s \u010dlove\u0161ko ribico (stalna temperatura okoli 10 stopinj Celzija, tema in primerna vla\u017enost), so ga tja tudi postavili in danes je to pomembna pridobitev na podro\u010dju izobra\u017eevanja in turizma v Kranju. Ogled je voden zelo strokovno, a hkrati razumljivo, predvsem \u0161olarji lahko \u010dlove\u0161ko ribico bolje spoznajo in o njej izvedo marsikatero podrobnost. Kot je povedal Gregor Aljan\u010di\u010d, sin Marka Aljan\u010di\u010da, ki je ustanovitelj laboratorija Tular, Gregor pa ga danes vodi, je dru\u017eina Aljan\u010di\u010d svoje \u017eivljenje posvetila raziskovanju \u010dlove\u0161ke ribice, saj je tudi Gregorjeva mama biologinja. “Kar je za jamski laboratorij Tular \u0161e posebej pomembno, je to, da \u017eivali preu\u010dujemo le z opazovanjem, na na\u010din, ki jih ne vznemirja ali po\u0161koduje. Samo z opazovanjem i\u0161\u010demo odgovore na vpra\u0161anja o \u017eivljenju \u010dlove\u0161ke ribice. Torej, kako lovijo svoj plen, kako med seboj komunicirajo, kako zaznavajo okolico, pa tudi, kako se upirajo poplavam ter kak\u0161na je njihova usoda, ko jih odplakne na povr\u0161je. Tem seveda pomagamo, kolikor lahko, in jih vrnemo v jamsko reko. Opazovanje je izvedeno s potopi, ki so zelo zahtevni,” razlo\u017ei jamski biolog Gregor Aljan\u010di\u010d.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u017divljenje
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u017divljenje \u010dlove\u0161ke ribice je v rovih pod Kranjem prikazano z videoposnetki, kar je \u0161e posebej zanimivo za \u0161olarje. Foto: Tanja Mojzer<\/p>\n

Ste vedeli, da \u010dlove\u0161ka ribica odlo\u017ei jaj\u010deca le na vsakih nekaj let?<\/p>\n

\u017divljenje \u010dlove\u0161ke ribice je precej skrivnostno, saj \u017eivi v skritih koti\u010dkih jamskih rek v temi in spada med ogro\u017eene \u017eivalske vrste. V Sloveniji jo sicer kot obiskovalci lahko vidimo le na dveh “za obiskovalce prirejenih” lokacijah \u2013 v Postojnski jami in v akvariju v podzemnih rovih v Kranju. Sicer pa je njeno povsem naravno okolje skrito \u010dlove\u0161kim o\u010dem, zato je opazovanje zelo te\u017eavno. “Potopi, s pomo\u010djo katerih opazujemo in raziskujemo \u010dlove\u0161ko ribico, so zelo te\u017eavni, saj so lokacije, kjer se gibljejo, zelo te\u017eko dostopne. Kljub temu smo v dolgoro\u010dnem opazovanju ugotovili, da samica odlo\u017ei od 20 do 70 jaj\u010dec, pa to seveda ni vsako leto. Predvsem je te\u017eava v pomanjkanju hrane, \u010deprav je ne potrebuje veliko in lahko brez hrane pre\u017eivi celo nekaj let. Jaj\u010deca nato samica lepi na spodnjo stran kamnov ali skal. Ko se mladi\u010di izle\u017eejo, so veliki okrog dva centimetra in \u017ee prosto plavajo,” ob videopredstavitvi razlaga Aljan\u010di\u010d.<\/p>\n

Zanjo je zna\u010dilna tudi dolga \u017eivljenjska doba, lahko tudi sto let in ve\u010d, kar pripisujejo predvsem odmaknjenemu okolju brez sovra\u017enikov in po\u010dasnemu metabolizmu. “Ker nima razvitih o\u010di oziroma jih kmalu po rojstvu preraste ko\u017ea, spada \u010dlove\u0161ka ribica med bitja, ki dale\u010d najbolje sli\u0161ijo in vohajo od vseh bitij na planetu Zemlja. V jami pod Stra\u017ei\u0161\u010dem smo na primer opazovali, kako je zavohala rakca, ki je bil precej dale\u010d stran, gotovo ve\u010d kot deset metrov,” se Gregor Aljan\u010di\u010d spominja enega od potopov. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV Rovih pod starim Kranjem si lahko ogledate stalno razstavo o zgodovini kranjskega podzemlja, ki podrobno predstavlja graditelja, in\u017eenirja Josipa Slavca in Josipa Dedka. Na voljo je tudi stalna razstava mineralov in fosilov ter rekonstrukcija zakloni\u0161\u010da iz 2. svetovne vojne, kjer lahko do\u017eivite simulacijo letalskega napada. Rovi pod starim Kranjem so ob odprtju prejeli tudi priznanje za ustvarjalne in inovativne dose\u017eke v slovenskem turizmu \u2013 srebrnega Sejalca. Foto: Tanja Mojzer<\/p>\n

Kranj je sicer mesto trajnostnega turizma<\/p>\n

Na leto\u0161njem dnevu slovenskega turizma je Kranj pridobil kar \u0161tiri znake Slovenia Green; in sicer Slovenia Green Destination Platinum, Slovenia Green za Rove pod starim Kranjem, Slovenia Green za Kongresni center Brdo in Slovenia Green za Hotel Actum. Kranj se tako uvr\u0161\u010da med pet najbolj trajnostno ozave\u0161\u010denih turisti\u010dnih mest v Sloveniji. Evropska komisija pa ga je zaradi vzornega trajnostnega turisti\u010dnega ravnanja leta 2023 razglasila za Evropsko destinacijo odli\u010dnosti. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t10 trajnostnih znamenitosti Kranja<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t– KRsKolesom, sistem souporabe navadnih in elektri\u010dnih koles v ob\u010dini. Na pobudo Kranja se devet gorenjskih ob\u010din povezuje v mre\u017eo Gorenjska.bike, kar pomeni, da si kolo lahko izposodite v eni ob\u010dini, vrnete pa ga v drugi.<\/p>\n

– Rovi pod starim Kranjem so postali dobitnik trajnostnega okoljevarstvenega znaka Zeleni klju\u010d, ki potrjuje prizadevanja za razvoj odgovornega turizma in trajnostnega ravnanja z okoljem.<\/p>\n

– V rovih pod mestnim jedrom deluje Info center SOS proteus, v katerem obiskovalce sprejemajo raziskovalci Jamskega laboratorija Tular, ki se s preu\u010devanjem in varstvom \u010dlove\u0161kih ribic ukvarja \u017ee ve\u010d kot 60 let. Kot izstopajo\u010d trajnostni produkt se je center uvrstil med Green Destinations Top 100 Stories 2023. V letu 2023 pa je prejel \u0161e nagrado turisti\u010dna prizma za novo kakovost v turizmu.<\/p>\n

– Evropska komisija je Kranj uvrstila v misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest.<\/p>\n

– V Kranju deluje Zelena ekipa, ki jo sestavlja 26 predstavnikov razli\u010dnih ustanov z namenom razvoja trajnostnega turizma. <\/p>\n

– Poleti vsak petek sredi mesta poteka dru\u017eabno-kulinari\u010dni dogodek Kr’petek je!, na katerem iz doma\u010dih in sezonskih sestavin ustvarjajo razli\u010dni slovenski gostinci.<\/p>\n

– Kranjska voda iz pipe je prejela certifikat odli\u010dnosti, ki ga podeljuje Bled Water Festival. V Kranju je postavljenih 19 pitnikov, kjer je to\u010denje kakovostne vode brezpla\u010dno.<\/p>\n

– Za ljubitelje vrtenja pedalov je na voljo Kranjska kolesarska ro\u017ea, cvet kolesarskih poti do bli\u017enjih mest (tudi Ljubljane in Bleda).<\/p>\n

– Park slovenske himne je zelena pridobitev v mestu, ki povezuje trajnost (naravo) s kulturno dedi\u0161\u010dino. Leta 2024 se je v Mestni ob\u010dini Kranj odprl tudi najve\u010dji park v mestu \u2013 Bleiweisov park, ki poleg ozelenitve in zasaditve dreves ponuja tudi pe\u0161poti, kolesarsko povezavo, povr\u0161ine za oddih s klopmi, dva pitnika, ve\u010d otro\u0161kih igral, vadbene rekvizite, ko\u0161e za odpadke in ozna\u010devalne table.<\/p>\n

– Zeleni kanjon reke Kokre, ki poteka skozi sredi\u0161\u010de mesta, je drugi najve\u010dji mestni kanjon v Evropi.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V podzemnih rovih Kranja je ob stalni fotografski razstavi obiskovalcem na voljo tudi Info center SOS proteus, ki…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":184466,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[24],"tags":[35122,151,46641,62,37,58,60,38],"class_list":["post-184465","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-kranj","tag-cloveska-ribica","tag-kranj","tag-podzemni-rovi-kranja","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117058441518204342","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/184465","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=184465"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/184465\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/184466"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=184465"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=184465"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=184465"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}