mercedes-benzov CLA in GLB?<\/a><\/p>\nRehkugler je pojasnil, da je razlog predvsem ekonomski. Aktualni razred C z motorji z notranjim zgorevanjem je bil predstavljen leta 2021, razvojni cikel tak\u0161nega avtomobila pa obi\u010dajno traja sedem ali osem let. Menjava arhitekture po \u0161tirih ali petih letih bi pomenila, da vlo\u017eene razvojne investicije ne bi nikoli povrnili.<\/p>\n
“Pri tak\u0161nih projektih morate najprej povrniti investicijo. Ne gre za vpra\u0161anje tehnologije, temve\u010d \u010dasa in ekonomike. Zato danes uporabljamo dve arhitekturi, dolgoro\u010dno pa ju bomo zdru\u017eili,\u00ab je pojasnil.<\/p>\n
Tak\u0161no zdru\u017eevanje razli\u010dnih konceptov pri Mercedes-Benzu opisujejo z izrazom “closing the zipper” oziroma “zapiranje zadrge”. Danes razvoj elektri\u010dnih in avtomobilov s termi\u010dnimi motorji ve\u010dinoma \u0161e poteka lo\u010deno, prihodnje generacije pa bodo zgrajene na skupni modularni osnovi, ki bo omogo\u010dala uporabo razli\u010dnih pogonskih sklopov.<\/p>\n
Prvi primer tak\u0161nega pristopa je nova arhitektura MMA za kompaktne modele. Na njej so nastali elektri\u010dni in bencinski oziroma hibridni CLA, GLA, GLB ter prihodnji razred A. Kupci lahko izbirajo med razli\u010dnimi pogoni, osnovna arhitektura vozila pa ostaja enaka. Rehkugler je pojasnil, da bo prav ta filozofija dolgoro\u010dno postala standardna tudi pri ve\u010djih Mercedes-Benzovih modelih.<\/p>\n
![\"mercedes-benz](\"\/media\/img\/2a\/02\/6de32cf5a681557109bf.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Matija Janezic<\/p>\n
Enaka digitalna izku\u0161nja ne glede na pogon<\/p>\n
Podobno filozofijo Mercedes uvaja tudi na podro\u010dju digitalizacije. Kupci elektri\u010dnega in klasi\u010dnega razreda C po Rehkuglerjevih besedah ne bodo dele\u017eni razli\u010dnih digitalnih svetov. Prenovljeni razred C z motorji z notranjim zgorevanjem bo dobil novi operacijski sistem MB.OS z enakim digitalnim ekosistemom, kot ga bodo uporabljali elektri\u010dni modeli.<\/p>\n
To pomeni, da bodo navigacija, povezljivost, posodobitve na daljavo, digitalne storitve in \u0161tevilne druge funkcije enake ne glede na vrsto pogona. Razlike bodo predvsem v strojni opremi in posameznih elementih notranje opreme, ne pa v uporabni\u0161ki izku\u0161nji. Mercedes-Benz \u017eeli s tem odpraviti ob\u010dutek, da so kupci vozil z motorji z notranjim zgorevanjem dele\u017eni starej\u0161e tehnologije. V prihodnje bo digitalna izku\u0161nja skupna celotni modelni paleti.<\/p>\n
Kupci niso \u017eeleli dveh razli\u010dnih obrazov znamke<\/p>\n
Rehkugler se je dotaknil tudi oblikovanja elektri\u010dnih modelov. Mercedes-Benz je pri prvih elektri\u010dnih modelih EQE in EQS izbral zelo druga\u010dno oblikovno smer od klasi\u010dnih limuzin. Kupci tega niso sprejeli tako dobro, kot je podjetje pri\u010dakovalo in podjetje se je iz tega precej nau\u010dilo. Povratne informacije kupcev so bile zelo jasne. Ne glede na to, ali izberejo elektri\u010dni ali klasi\u010dni pogon, \u017eelijo, da avtomobil na prvi pogled ostane mercedes-benz.<\/p>\n
![\"mercedes-benz,](\"\/media\/img\/a4\/e7\/365d50e2bbaa046270db.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Mercedes-Benz<\/p>\n
\u00bbKupci \u017eelijo enoten obraz znamke. \u017delijo mo\u017enost izbire pogona, ne pa dveh povsem razli\u010dnih avtomobilov. V prihodnje ne boste ve\u010d videli tako izrazitih razlik med elektri\u010dnimi in klasi\u010dnimi modeli. Razlika bo predvsem v tehnologiji pod motornim pokrovom,\u00ab pravi Rehkugler.<\/p>\n
To pa ne pomeni, da bodo avtomobili popolnoma enaki. Elektri\u010dni modeli bodo zaradi druga\u010dnih tehni\u010dnih re\u0161itev \u0161e vedno imeli dolo\u010dene posebnosti, kar se bo poznalo predvsem na maski in aerodinami\u010dnih re\u0161itvah, vendar bo osnovna oblikovna identiteta precej bolj poenotena kot doslej.<\/p>\n
Pri Mercedes-Benzu spreminjajo tudi svojo oblikovno filozofijo. Po letih izrazito zaobljenih in predvsem aerodinami\u010dno optimiziranih oblik bi ser radi vrnili k bolj samozavestni in presti\u017eni podobi. Rehkugler poudarja, da kupci, predvsem na severnoameri\u0161kem in kitajskem trgu, od Mercedes-Benza pri\u010dakujejo ve\u010d prezence, bolj izrazite linije in bolj robusten videz.<\/p>\n
Elektrifikacija da, vendar ne za vsako ceno<\/p>\n
\u010ceprav Mercedes-Benz pospe\u0161eno \u0161iri ponudbo elektri\u010dnih modelov, v Stuttgartu ne verjamejo v scenarij, po katerem bi baterijska elektri\u010dna vozila v nekaj letih popolnoma nadomestila motorje z notranjim zgorevanjem. Rehkugler poudarja, da bo prehod precej bolj raznolik, kot so pri\u010dakovali pred nekaj leti.<\/p>\n
![\"mercedes-benz](\"\/media\/img\/4a\/a7\/cb118e9f966a02cb3c0d.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Matija Janezic<\/p>\n
“\u0160e vedno verjamemo, da je elektri\u010dni pogon prihodnost, vendar hitrost prehoda ni povsod enaka. Evropa bo druga\u010dna od Zdru\u017eenih dr\u017eav, Italija druga\u010dna od Hrva\u0161ke, posamezni trgi pa bodo potrebovali razli\u010dne re\u0161itve. Zato ne gre za vpra\u0161anje, ali bomo ponujali eno ali drugo. Ponujali bomo oboje,” pravi.<\/p>\n
Po njegovem mnenju bi lahko elektri\u010dni avtomobili v Evropi okoli leta 2030 predstavljali pribli\u017eno polovico prodaje, precej te\u017eje pa je napovedati razvoj v naslednjih letih. Prehod proti 70-, 80- ali celo 90-odstotnemu dele\u017eu elektri\u010dnih vozil bo mo\u010dno odvisen od posameznih trgov, infrastrukture in zakonodaje.<\/p>\n
Priklju\u010dni hibridi ostajajo pomemben del zgodbe<\/p>\n
Posebno mesto v Mercedes-Benzovi strategiji imajo priklju\u010dni hibridi. Medtem ko nekateri proizvajalci njihovo prihodnost \u017ee postavljajo pod vpra\u0161aj, Rehkugler meni, da bodo pri njih \u0161e dolgo igrali pomembno vlogo. Pravi, da obstaja velika skupina kupcev, ki si \u017eeli elektri\u010dne vo\u017enje na vsakdanjih poteh, vendar \u0161e ni pripravljena povsem opustiti motorja z notranjim zgorevanjem. Prav njim so namenjeni sodobni priklju\u010dni hibridi z elektri\u010dnim dosegom med 100 in 150 kilometrov, ki po njegovem mnenju so optimalna re\u0161itev za evropski trg.<\/p>\n
To pomeni tudi, da bo prenovljeni razred C z motorji z notranjim zgorevanjem \u0161e naprej na voljo kot priklju\u010dni hibrid, medtem ko bo novi elektri\u010dni razred C ostal izklju\u010dno baterijsko elektri\u010dno vozilo. Mercedes-Benz torej za zdaj ne na\u010drtuje kombinacije razli\u010dnih pogonov na isti elektri\u010dni platformi.<\/p>\n
![\"Mercedes-benz](\"\/media\/img\/f0\/0d\/8be3d14fe274539be439.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Matija_Jane\u017ei\u010d<\/p>\n
\u010ceprav javna razprava pogosto ustvarja vtis, da dizelski motorji izginjajo, Mercedes-Benz razmi\u0161lja precej druga\u010de. Rehkugler poudarja, da bo predvsem \u0161tirivaljni dizelski motor ostal pomemben del ponudbe tudi v prihodnjem desetletju. Razlog ni zgolj Nem\u010dija, ampak \u0161tevilni evropski trgi, kjer kupci \u0161e vedno cenijo nizko porabo goriva in velik doseg, kar dizel zagotavlja, pa tudi Japonska, kjer povpra\u0161evanje po dizlih ostaja presenetljivo stabilno.<\/p>\n
“\u0160tirivaljni dizelski motorji bodo po mojem mnenju ostali z nami \u0161e globoko v tridesetih letih. Danes imamo dizelske \u0161tiri- in \u0161estvaljnike, vpra\u0161anje pa je, ali bomo v prihodnje potrebovali oboje. Jasno pa je, da \u0161tirivaljni dizel ostaja pomemben del na\u0161e ponudbe,” pravi Rehkugler.<\/p>\n
Mercedes-Benz bo ohranil tudi eno svojih posebnosti, dizelske priklju\u010dne hibride. Rehkugler pravi, da so ti \u0161e vedno zelo iskani, zato jih bodo pri nekaterih modelih ponujali tudi v prihodnje.<\/p>\n
Vodik? Morda neko\u010d, ne pa v naslednjem desetletju<\/p>\n
Na vpra\u0161anje o vodiku in sinteti\u010dnih gorivih je Rehkugler odgovoril precej zadr\u017eano. Mercedes-Benz sicer spremlja razvoj vseh alternativnih tehnologij, vendar trenutno v ospredje postavlja tri pogonske stebre: motorje z notranjim zgorevanjem, priklju\u010dne hibride in baterijska elektri\u010dna vozila.<\/p>\n
“Vpra\u0161anje ni samo, ali je tehnologija izvedljiva. Klju\u010dno je, ali jo lahko razvijete tako, da bo cenovno konkuren\u010dna. Poleg tega potrebujete tudi ustrezno infrastrukturo in dovolj veliko povpra\u0161evanje. Danes ga vidimo predvsem pri baterijskih elektri\u010dnih vozilih, priklju\u010dnih hibridih in na nekaterih trgih \u0161e vedno tudi pri klasi\u010dnih motorjih,” pojasnjuje. Po njegovem mnenju bi lahko vodik postal pomembnej\u0161i \u0161ele po letu 2040, nikakor pa ga ne vidi kot re\u0161itev za mno\u017ei\u010dni trg v naslednjih desetih do petnajstih letih.<\/p>\n
![\"Klaus](\"\/media\/img\/27\/6d\/b6bedaf73028c11681c8.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Matija_Jane\u017ei\u010d<\/p>\n
Revolucije pri baterijah \u0161e ne bo<\/p>\n
Velika pri\u010dakovanja spremljajo tudi razvoj baterijske tehnologije, predvsem baterij s trdnim elektrolitom. Mercedes-Benz ostaja previden. Rehkugler meni, da najve\u010djega preskoka ne gre pri\u010dakovati \u0161e v tem desetletju. Baterije s trdnim elektrolitom predstavljajo obetavno smer razvoja zaradi ve\u010dje energijske gostote, kraj\u0161ega \u010dasa polnjenja in dalj\u0161ega dosega, vendar bo njihova prihodnost odvisna predvsem od proizvodnih stro\u0161kov.<\/p>\n
“Ne pri\u010dakujem velike revolucije pred letom 2030. Poleg baterij s trdnim elektrolitom se bodo \u0161e naprej izbolj\u0161evale tudi dana\u0161nje kemijske zasnove, kot sta LFP in NMC. Napredek ne bo pri\u0161el samo iz ene tehnologije, ampak iz ve\u010d vzporednih izbolj\u0161av,” ocenjuje Rehkugler. Pomemben del strategije predstavlja tudi recikliranje. Mercedes bi rad do leta 2039 dosegel svoje trajnostne cilje, zato razvija postopke, s katerimi bi \u010dim ve\u010d materialov iz izrabljenih baterij vrnili nazaj v proizvodni proces.<\/p>\n
Elektri\u010dni avtomobili cenovno izena\u010deni s klasi\u010dnimi<\/p>\n
Zanimiva je tudi ekonomika elektri\u010dnih vozil. Mercedes-Benz se zaveda, da kupci elektri\u010dne avtomobile \u0161e vedno pogosto dojemajo kot dra\u017ejo in manj varno izbiro z vidika preostale vrednosti. Rehkugler priznava, da so bila elektri\u010dna vozila v zadnjih letih zaradi vi\u0161jih proizvodnih stro\u0161kov praviloma dra\u017eja od primerljivih modelov z motorji z notranjim zgorevanjem, kar se je odra\u017ealo tudi na trgu rabljenih vozil. Toda prav to bi radi v prihodnjih letih spremenili.<\/p>\n
“Preostala vrednost je vedno povezana z za\u010detno ceno avtomobila. \u010ce je za\u010detna cena previsoka, bo te\u017eava tudi pri vrednosti rabljenega vozila. Na\u0161 cilj je dose\u010di cenovno izena\u010denost. \u010ce bosta denimo elektri\u010dni in klasi\u010dni mercedes-benz GLC stala pribli\u017eno enako, ni razloga, da bi se njuna preostala vrednost bistveno razlikovala,” pravi Rehkugler.<\/p>\n
Ob tem poudarja, da sedanje izku\u0161nje ka\u017eejo precej druga\u010dno sliko kot pred nekaj leti. Baterije pri dve ali tri leta starih elektri\u010dnih vozilih izgubljajo bistveno manj kapacitete, kot so sprva ocenjevali, zato se zaupanje v rabljene elektri\u010dne avtomobile postopno pove\u010duje.<\/p>\n
![\"Primerjava:](\"\/media\/img\/2d\/b8\/bbc4313ddd10d5d354b8.jpeg\"\/)
<\/p>\n
An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n
Priznava pa, da je proizvodnja elektri\u010dnega avtomobila danes \u0161e vedno dra\u017eja od proizvodnje primerljivega avtomobila z motorjem z notranjim zgorevanjem. Prav zato Mercedes-Benz veliko stavi na modularne platforme, ve\u010d skupnih komponent in ve\u010dje proizvodne serije, ki naj bi postopoma zni\u017eale stro\u0161ke.<\/p>\n
Manj modelov, manj zapletenosti<\/p>\n
\u010ce je Mercedes v zadnjih dveh desetletjih skoraj nenehno \u0161iril svojo ponudbo, zdaj napoveduje druga\u010dno smer razvoja. Rehkugler odkrito priznava, da je modelna paleta postala preve\u010d kompleksna. Veliko \u0161tevilo karoserijskih izvedb, pogonskih kombinacij in razli\u010dic pomeni vi\u0161je razvojne stro\u0161ke, bolj zahtevno proizvodnjo in tudi ve\u010d mo\u017enosti za te\u017eave s kakovostjo.<\/p>\n
“V prihodnosti ne bi radi ponujali vedno ve\u010d modelov. Ravno nasprotno. Ponudbo bi radi poenostavili. Preve\u010d kompleksnosti pomeni ve\u010d investicij in ve\u010d izzivov pri zagotavljanju kakovosti,” pravi. Kot primer navaja zdru\u017eitev kupejev razreda C in E v model CLE. Namesto \u0161tirih \u0161portnih razli\u010dic ima Mercedes-Benz danes dve. Podobne odlo\u010ditve lahko pri\u010dakujemo tudi pri drugih modelnih dru\u017einah. To ne pomeni nujno manj izbire za kupce, temve\u010d predvsem bolj racionalno razporejene razvojne in proizvodne vire.<\/p>\n
Koliko dosega sploh potrebujemo?<\/p>\n
Ena glavnih tem razvoja ostaja doseg elektri\u010dnih avtomobilov, vendar Rehkugler opozarja, da \u0161tevilke pogosto postajajo same sebi namen. Pravi, da je trenutni cilj pribli\u017eno 800 kilometrov dosega po merilnem ciklu WLTP, kar naj bi zadovoljilo prakti\u010dno vse potrebe kupcev v tem segmentu. \u0160e pomembnej\u0161a pa je analiza dejanske uporabe avtomobilov.<\/p>\n
![\"mercedes-benz](\"\/media\/img\/ab\/25\/72e792c814928d6b54f2.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Matija Janezic<\/p>\n
Mercedes-Benzove raziskave ka\u017eejo, da kar 97 odstotkov evropskih kupcev z elektri\u010dnim mercedes-benzom GLC v enem kosu ne prevozi ve\u010d kot pribli\u017eno 500 kilometrov. To pomeni, da bi lovljenje 900 ali celo tiso\u010d kilometrov dosega prineslo predvsem ve\u010dje in te\u017eje baterije, vi\u0161je stro\u0161ke ter slab\u0161e vozne lastnosti, prave koristi pa ne bi bilo.<\/p>\n
“Na neki to\u010dki dodatni doseg preprosto nima ve\u010d smisla. Ve\u010dja baterija pomeni ve\u010djo maso, ta pa vpliva na zavore, pnevmatike, podvozje in porabo energije. Fizike ne morete pretentati,” poudarja Rehkugler. Po njegovem mnenju se avtomobilska industrija pribli\u017euje to\u010dki, ko bodo elektri\u010dni avtomobili dosegli optimalno ravnovesje med dosegom, maso, stro\u0161ki in uporabnostjo.<\/p>\n
Prihodnost se za\u010dne pri razredu A<\/p>\n
\u010ce elektri\u010dni razred C predstavlja prehodno fazo z dvema lo\u010denima arhitekturama, bo prihodnji razred A \u017ee pokazal smer razvoja celotne znamke. Nastal bo na modularni arhitekturi MMA, ki podpira tako baterijsko elektri\u010dne kot tudi razli\u010dice z motorji z notranjim zgorevanjem. Tako kot to velja za mercedes-benze CLA, GLA in GLB.<\/p>\n
Rehkugler pravi, da je pri kompaktni dru\u017eini “zadrga \u017ee zaprta”. Elektri\u010dni in klasi\u010dni modeli si bodo delili arhitekturo, ve\u010dino konstrukcije in tudi oblikovno identiteto, razlikovali pa se bodo predvsem po pogonskem sklopu. Prav ta pristop bo po njegovih besedah s\u010dasoma postal standarden tudi pri ve\u010djih mercedes-benzih.<\/p>\n
![\"mercedes-benz](\"\/media\/img\/c8\/91\/21bb348a2359833cdacb.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Mercedes-Benz<\/p>\n
\u010ce je prvi val elektrifikacije pomenil predvsem lo\u010devanje elektri\u010dnih in klasi\u010dnih avtomobilov, Mercedes-Benz zdaj obra\u010da smer. Elektri\u010dni pogon ostaja osrednji del prihodnosti, vendar ne na ra\u010dun prepoznavne identitete znamke ali svobode izbire kupcev. Nova strategija je precej bolj pragmati\u010dna in predvideva razli\u010dne pogone, skupne arhitekture, enoten oblikovni jezik in \u010dim manj nepotrebne kompleksnosti.<\/p>\n
Za kupce to pomeni predvsem eno: Mercedes-Benz ne vidi prihodnosti kot izbire med elektriko in motorji z notranjim zgorevanjem, temve\u010d kot obdobje, v katerem bosta obe tehnologiji \u0161e dolgo sobivali, zaklju\u010di Rehkugler.<\/p>\n
dezurni@styria-media.si<\/a><\/p>\n![\"mercedes-benz](\"\/media\/img\/a8\/a9\/1e9b61994a03e618fcda.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Matija Janezic<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Mercedes-Benz z novim elektri\u010dnim razredom C za\u010denja novo obdobje svoje zgodovine. V podjetju verjamejo, da bo elektri\u010dni pogon…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":184534,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[2044,81,11595,1622,82,1564,44705,19921,7736,242,84,83,21030,62,37,58,60,38],"class_list":["post-184533","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-bencin","tag-business","tag-cla","tag-dizel","tag-economic","tag-ev","tag-gla","tag-hibrid","tag-mercedes","tag-mercedes-benz","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-razred-c","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/184533","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=184533"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/184533\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/184534"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=184533"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=184533"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=184533"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"mercedes-benz](\"\/media\/img\/82\/d2\/f1b837710f262f9ec31b.jpeg\"\/)
<\/p>\n![\"Klaus](\"\/media\/img\/ac\/66\/f73abc3e186b6060da9a.jpeg\"\/)
<\/p>\n