Ko je Josip Broz Tito decembra 1974 pri\u0161el v Kr\u0161ko in polo\u017eil temeljni kamen za jedrsko elektrarno, je \u0161lo navzven za velikanski simbol tehnolo\u0161kega napredka Jugoslavije. Toda za kulisami presti\u017enega projekta so varnostne slu\u017ebe budno spremljale ameri\u0161ke strokovnjake, doma\u010de jedrske poznavalce, novinarje in okoljske aktiviste. Ohranili so se dokumenti, ki razkrivajo precej manj znano plat jugoslovanskega jedrskega programa, pi\u0161e Express.24sata.hr. Josip Broz Tito je v Kr\u0161ko prispel 1. decembra 1974 v spremstvu soproge Jovanke. Skupaj z Milko Planinc in Stanetom Dolancem je nekaj kilometrov iz sredi\u0161\u010da mesta polo\u017eil temeljni kamen za Nuklearno elektrarno Kr\u0161ko.<\/p>\n
Slovenija in Hrva\u0161ka sta v projekt vstopili skupaj, dogovor pa je predvideval, da bo vsaka republika prejemala polovico proizvedene elektri\u010dne energije. Toda jedrska elektrarna ni bila zgolj energetski projekt. Okoli nje se je hitro spletla tudi gosta mre\u017ea politi\u010dnih interesov, varnostnega nadzora in mednarodnega tekmovanja.<\/p>\n
Ameri\u010dani v Kr\u0161kem pod drobnogledom<\/p>\n
Gradnja elektrarne se je za\u010dela leta 1974, \u0161tiri leta po tem, ko sta Slovenija in Hrva\u0161ka podpisali sporazum o skupni gradnji. Izbrali so tehnologijo ameri\u0161kega podjetja Westinghouse, s projektom pa je v Jugoslavijo pri\u0161lo tudi veliko ameri\u0161kih strokovnjakov.<\/p>\n
In prav njihova prisotnost je vzbudila zanimanje takratnih varnostnih slu\u017eb. Po ohranjenih dokumentih sta slu\u017ebi dr\u017eavne varnosti v Sloveniji in na Hrva\u0161kem projekt podrobno spremljali. \u0160lo je za slu\u017ebi, ki sta nasledili nekdanjo Udbo, zato se tudi danes v javnosti za njuno delovanje pogosto uporablja prav to bolj znano ime. Eden od ciljev nadzora naj bi bil prepre\u010devanje morebitnega delovanja ameri\u0161kih in drugih zahodnih obve\u0161\u010devalnih slu\u017eb med strokovnjaki, ki so sodelovali pri gradnji jedrske elektrarne.<\/p>\n
Toda zanimanje slu\u017ebe se pozneje ni ustavilo pri Ameri\u010danih. Pod drobnogled so pri\u0161li tudi novinarji, okoljevarstveniki in nasprotniki jedrske energije.<\/p>\n
Westinghouse opozarjal: Projekt je \u00bbpoln te\u017eav\u00ab<\/p>\n
Tudi sama gradnja Kr\u0161kega \u0161e zdale\u010d ni potekala brez zapletov. Ameri\u0161ki strokovnjaki Westinghousa so na sede\u017e dru\u017ebe v Pittsburgh redno po\u0161iljali poro\u010dila o te\u017eavah, s katerimi so se sre\u010devali v Jugoslaviji. Del teh zaupnih dokumentov naj bi na nenavaden na\u010din kon\u010dal tudi v rokah takratnega politi\u010dnega vrha na Hrva\u0161kem.<\/p>\n
V poro\u010dilu iz oktobra 1975 naj bi Ameri\u010dani projekt opisali kot \u00bbpoln te\u017eav\u00ab. Opozarjali so, da sprotno re\u0161evanje te\u017eav ne daje \u017eelenih rezultatov. Te\u017eava o\u010ditno ni bila samo tehni\u010dna. Ameri\u0161ki strokovnjaki so izpostavljali tudi zapletene odnose med Slovenijo in Hrva\u0161ko ter pomanjkanje sodelovanja na vi\u0161jih politi\u010dnih ravneh.<\/p>\n
In\u017eenirji pa svojih opa\u017eanj niso omejevali zgolj na gradbi\u0161\u010de. V zasebni korespondenci so opisovali jugoslovansko dru\u017ebo, na\u010din zaposlovanja, vpliv partijskih povezav in sistem delavskega samoupravljanja. Za dr\u017eavno varnost so bili tak\u0161ni zapisi dovolj zanimivi, da jih je obravnavala kot mo\u017een znak \u0161ir\u0161ega obve\u0161\u010devalnega zanimanja za Jugoslavijo.<\/p>\n
Posebej jih je zanimal ameri\u0161ki in\u017eenir<\/p>\n
Med ljudmi, ki so pritegnili pozornost slu\u017ebe, je bil tudi Ernest Kun, strokovnjak za nadzor kakovosti. V korespondenci z ZDA je kritiziral nekatere zna\u010dilnosti jugoslovanskega sistema. Med drugim naj bi menil, da lahko povezave z Zvezo komunistov vplivajo na zaposlovanje. Opozarjal je tudi na nenavadno razmerje med odgovornostjo in dejansko mo\u010djo vodilnih: ljudje na odgovornih polo\u017eajih naj bi nosili veliko odgovornost, hkrati pa imeli omejena pooblastila.<\/p>\n
Za varnostno slu\u017ebo tak\u0161ni komentarji niso bili zgolj zasebna razmi\u0161ljanja tujega in\u017eenirja. Spremljali so jih zelo pozorno.<\/p>\n
\u0160arini\u0107, jedrska industrija in zanimanje tajne slu\u017ebe<\/p>\n
Med ohranjenimi dokumenti so tudi zapisi iz leta 1982 o pogovorih s Hrvojem \u0160arini\u0107em. Takrat je bil predstavnik francoskega jedrskega podjetja Framatome. Mnogo pozneje je postal eden najtesnej\u0161ih sodelavcev hrva\u0161kega predsednika Franja Tu\u0111mana in tudi predsednik hrva\u0161ke vlade. Za Slu\u017ebo dr\u017eavne varnosti je bil \u0160arini\u0107 izjemno zanimiv sogovornik. Poznal je jedrsko industrijo, imel pomembne stike v Franciji in vedel veliko o na\u010drtih za gradnjo novih jedrskih elektrarn v Jugoslaviji.<\/p>\n
V dokumentih naj bi celo zapisali, da je problematiko poznal bolje kot nekateri doma\u010di strokovnjaki, neposredno vklju\u010deni v jedrske projekte.<\/p>\n
\u0160arini\u0107 je govoril o te\u017eavah s parogeneratorji, ki jih je Westinghouse dobavljal za Kr\u0161ko, in o zanimanju francoskega Framatoma za prihodnje jugoslovanske jedrske posle. Varnostna slu\u017eba je nato ocenila, da bi bilo z njim koristno ohranjati stike in razmisliti tudi o tesnej\u0161em sodelovanju.<\/p>\n
Jugoslavija naj bi na\u010drtovala kar deset jedrskih elektrarn<\/p>\n
Kr\u0161ko bi lahko bilo \u0161ele za\u010detek. Jugoslavija je namre\u010d razmi\u0161ljala o precej \u0161ir\u0161em jedrskem programu. Po podatkih iz dokumentov naj bi obstajali na\u010drti za skupno kar deset jedrskih elektrarn. \u0160arini\u0107 je slu\u017ebi posredoval informacije o cenah urana in svojih ocenah prihodnjih projektov.<\/p>\n
Med njimi je bila na\u010drtovana jedrska elektrarna Prevlaka na Hrva\u0161kem, ki naj bi sledila Kr\u0161kemu. Njeno vrednost je ocenjeval na pribli\u017eno 1,7 milijarde dolarjev.<\/p>\n
Hkrati naj bi govoril tudi o precej tema\u010dnej\u0161i plati velikih mednarodnih poslov. Po njegovih besedah naj bi bilo podkupovanje poslovnih partnerjev in odlo\u010devalcev v jedrski industriji nekaj obi\u010dajnega. Varnostna slu\u017eba je tak\u0161ne navedbe ozna\u010dila za pomembne in \u0160arini\u0107a \u0161e naprej spremljala. Ponudil naj bi celo pomo\u010d pri \u00bbvarnostnem pokrivanju\u00ab prihodnjih jugoslovanskih jedrskih projektov, ko bi se vrnil v dr\u017eavo. Toda zgodovina je ubrala druga\u010dno pot. Velikanski jedrski na\u010drti Jugoslavije se niso uresni\u010dili.<\/p>\n
Po \u010cernobilu je odpor eksplodiral<\/p>\n
V osemdesetih letih se je pojavil nov problem. V Sloveniji in na Hrva\u0161kem se je krepilo nasprotovanje jedrski energiji, po katastrofi v \u010cernobilu leta 1986 pa je strah pred jedrskimi elektrarnami dobil povsem nove razse\u017enosti. Dokumenti Slu\u017ebe dr\u017eavne varnosti iz leta 1987 ka\u017eejo, da so oblasti posebno pozornost namenjale medijem, \u0161tudentskim skupinam in okoljevarstvenikom.<\/p>\n
V sredi\u0161\u010du zanimanja se je zna\u0161la tudi \u0161tudija, ki je opozarjala na \u0161kodljivost oziroma nevarnosti gradnje jedrskih elektrarn. Podatki iz nje so pri\u0161li do hrva\u0161kih novinarjev, uporabili pa naj bi jih tudi v oddajah Omladinskega radia 101 ter pozneje v tedniku Danas in drugih medijih.<\/p>\n
Varnostna slu\u017eba je podrobno raziskovala pot dokumenta. Zanimalo jo je, kdo ga je posredoval novinarjem, kdo ga je \u017eelel objaviti in kdo je podatke iz njega uporabljal. Po eni od ocen slu\u017ebe naj bi bilo \u0161irjenje tak\u0161nega gradiva del aktivnosti, katerih cilj je bil upo\u010dasniti ali celo zaustaviti jugoslovanski jedrski program.<\/p>\n
Aktivisti za oblast niso bili le okoljevarstveniki<\/p>\n
Posebej je bila izpostavljena zagreb\u0161ka skupina SVARUN, s katero so bili povezani Ivica \u0160kori\u0107, Benjamin Perasovi\u0107, Vesna Ter\u0161eli\u010d in drugi aktivisti.<\/p>\n
Dr\u017eavna varnost jih je povezovala tudi s \u0161ir\u0161imi alternativnimi in civilnodru\u017ebenimi gibanji v Sloveniji in na Hrva\u0161kem, vklju\u010dno z ljudmi okoli slovenske Mladine. V o\u010deh slu\u017ebe je bilo pomembno, da so aktivisti za \u0161irjenje svojih sporo\u010dil uporabljali radio, \u010dasopise, javne tribune, letake in bro\u0161ure.<\/p>\n
Sami so poudarjali varovanje okolja, transparentnost in pravico ljudi do sodelovanja pri odlo\u010danju o tako velikih projektih. Varnostna slu\u017eba pa je del teh dejavnosti razumela precej druga\u010de \u2013 kot politi\u010dno aktivnost, usmerjeno proti sistemu.<\/p>\n
Spremljala je tudi stike aktivistov z ljudmi v Avstriji, Zahodni Nem\u010diji, na \u0160vedskem, v Srbiji in drugod.<\/p>\n
Je Jugoslavija razmi\u0161ljala tudi o jedrskem oro\u017eju?<\/p>\n
V dokumentih se pojavi tudi \u0161e precej bolj skrivnostna zgodba. Okoli zagreb\u0161kega In\u0161tituta Ru\u0111er Bo\u0161kovi\u0107 so kro\u017eile trditve o skrivnem skladi\u0161\u010denju jedrskih odpadkov in mo\u017enosti, da Jugoslavija razvija zmogljivosti, povezane z jedrskim oro\u017ejem.<\/p>\n
Toda tu je potrebna previdnost. Sama omemba tak\u0161nih sumov v dokumentih dr\u017eavne varnosti \u0161e ne pomeni dokaza, da je bila Nuklearna elektrarna Kr\u0161ko del programa za izdelavo atomske bombe. Na podlagi predstavljenih dokumentov je mogo\u010de govoriti o obstoju sumov in zanimanju varnostnih slu\u017eb, ne pa z gotovostjo trditi, da je bil projekt Kr\u0161ko namenjen razvoju jedrskega oro\u017eja.<\/p>\n
Od velikih na\u010drtov je ostalo le Kr\u0161ko<\/p>\n
Jugoslavija je imela velikopotezne jedrske ambicije. Toda nato so se nakopi\u010dili visoki stro\u0161ki, tehni\u010dne te\u017eave, politi\u010dni spori in vse glasnej\u0161e nasprotovanje javnosti. Po \u010cernobilu je protijedrsko gibanje dobilo \u0161e ve\u010djo podporo, dr\u017eava pa se je isto\u010dasno pogrezala v vse globljo gospodarsko in politi\u010dno krizo. Pred razpadom SFRJ je sledil tudi moratorij na gradnjo novih jedrskih elektrarn. Od neko\u010d \u0161iroko zastavljenega programa je tako ostala le Nuklearna elektrarna Kr\u0161ko.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ko je Josip Broz Tito decembra 1974 pri\u0161el v Kr\u0161ko in polo\u017eil temeljni kamen za jedrsko elektrarno, je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":184936,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[32,585,8920,1182,2066,1236,35,22319,31,34,45678,36,37,38,46718,33],"class_list":["post-184935","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-headlines","tag-hrvaska","tag-jedrska-energija","tag-josip-broz-tito","tag-jugoslavija","tag-krsko","tag-najpomembnejse-novice","tag-nek","tag-news","tag-novice","tag-nuklearna-elektrarna-krsko","tag-osrednje-novice","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-sluzba-drzavne-varnosti","tag-top-stories"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117060772987239750","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/184935","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=184935"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/184935\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/184936"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=184935"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=184935"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=184935"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}