July 29, 2026<\/a><\/p>\nBonitetna hi\u0161a Morningstar DBRS ocenjuje finan\u010dno \u0161kodo v Franciji na med 10 in 15 milijard evrov, kar bi francosko po\u017earno sezono 2026 uvrstilo med najdra\u017eje v zgodovini dr\u017eave. Klju\u010dna podrobnost, ki jo francoski mediji redko izpostavijo, je, da \u0161koda zaradi gozdnih po\u017earov ni krita v okviru dr\u017eavne sheme za kompenzacijo naravnih nesre\u010d, znane kot \u00bbCat-Nat\u00ab. Breme tako v celoti nosijo zasebne zavarovalnice, lastniki gozdov in lokalne ob\u010dine, katerih prora\u010duni so za tovrstne izgube povsem nepripravljeni.<\/p>\n
\u0160panija pla\u010duje absolutno najvi\u0161jo ceno<\/p>\n
\u0160panija ostaja dr\u017eava z najve\u010djo absolutno pogorelo povr\u0161ino v celotni Evropski uniji. Zgorelo je 222.753 hektarjev, kar je 134 odstotkov nad zgodovinskim povpre\u010djem in ustreza 0,44 odstotka celotnega \u0161panskega ozemlja. V slovenskem merilu gre za povr\u0161ino, ve\u010djo od Pomurja in Podravja skupaj.<\/p>\n
![](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/pozar-gasilci-gozd.jpg\"\/)
\nVir: Pixabay<\/p>\n
Ogenj se seli proti severu in vzhodu Evrope<\/p>\n
Podatki iz srednje in vzhodne Evrope ka\u017eejo premik, ki bi moral zaskrbeti tudi prestolnice, ki so na po\u017eare gledale od dale\u010d:<\/p>\n
Nem\u010dija je zabele\u017eila 2.442 zgorelih hektarjev, kar je 168 odstotkov nad povpre\u010djem.
\nPoljska je zgorela na 1.458 hektarjih, \u0161tirikrat ve\u010d od dolgoletnega povpre\u010dja.
\nSlova\u0161ka bele\u017ei skoraj petindvajsetkratno preseganje povpre\u010dja, \u010deprav gre pri njej za absolutno majhne povr\u0161ine.<\/p>\n
Portugalska dokazuje, da se da druga\u010de<\/p>\n
Portugalska je zgorela na 50.670 hektarjih, kar je 52 odstotkov manj od njenega zgodovinskega povpre\u010dja.\u00a0Gr\u010dija je pogorelo povr\u0161ino zmanj\u0161ala za 39 odstotkov glede na povpre\u010dje.<\/p>\n
Razlika ni naklju\u010dna. Portugalska je med redkimi evropskimi dr\u017eavami, ki je \u017ee pred leti polovico prora\u010duna, namenjenega po\u017earom, preusmerila iz ga\u0161enja v aktivno upravljanje zemlji\u0161\u010d, red\u010denje gozdov in preventivne posege v pokrajino.<\/p>\n
Portugalska je bolje razporedila prora\u010dunska sredstva.<\/p>\n
Nem\u0161ki gozdarski strokovnjak Alexander Held to razmerje opisuje neposredno: ko se po\u017ear razvname v razmerah skrajne vro\u010dine, vetra in su\u0161e, nobena letalska flota ne more zagotoviti nadzora nad ognjem. Njegova teza, ki jo v Bruslju vse pogosteje sprejemajo tudi uradniki, je preprosta. Vsak evro, vlo\u017een v ga\u0161enje, bi moral biti izena\u010den z evrom, vlo\u017eenim v prepre\u010devanje.<\/p>\n
![](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/nemski-gozdarski-strokovnjak-alexander-held.jpg\")
\nNem\u0161ki gozdarski strokovnjak Alexander Held. Vir: Pro Silva<\/p>\n
Evropska zra\u010dna flota, ki prileti \u00bbprepozno\u00ab<\/p>\n
Ko nacionalne zmogljivosti popustijo, se aktivira Evropski mehanizem za civilno za\u0161\u010dito. Poletje 2026 je pokazalo razse\u017enost te odvisnosti. Francija je od partneric prejela sedem gasilskih letal in \u0161tiri helikopterje iz \u010ce\u0161ke, Hrva\u0161ke, Nem\u010dije, Portugalske, Slova\u0161ke, \u0160vedske in Tur\u010dije. \u0160panija je dobila \u0161est letal iz Gr\u010dije, Italije in Tur\u010dije, Portugalska pa je nanjo poslala \u0161e 134 gasilcev in 41 vozil. Satelitska slu\u017eba Copernicus, evropski program za opazovanje Zemlje, je ekipam na terenu neprekinjeno zagotavljala zemljevide po\u017eari\u0161\u010d.<\/p>\n
Strate\u0161ka rezerva Evropske unije, imenovana \u00bbrescEU\u00ab, razpolaga z lastno floto 22 letal in petih helikopterjev, ki se uporabi \u0161ele, ko so nacionalne zmogljivosti popolnoma iz\u010drpane. Evropska komisija je za\u010dela postopek nakupa dodatnih 12 letal in petih helikopterjev. Vsi ti podatki povedo isto zgodbo, evropski odziv ostaja reaktiven. Flota se pove\u010duje \u0161ele po tem, ko je zemlja \u017ee zgorela, nikoli prej.<\/p>\n
Ra\u010dun, ki ga nih\u010de no\u010de prevzeti<\/p>\n
V zadnjem desetletju je Evropa predstavljala le pet odstotkov svetovnih zavarovalni\u0161kih izgub zaradi po\u017earov, kar je vseeno naneslo 8,65 milijarde evrov \u0161kode. Bonitetna agencija Fitch ocenjuje, da bo finan\u010dni vpliv na zavarovalnice v letu 2026 obvladljiv, a le pod pogojem, da se po\u017eari ne raz\u0161irijo na naseljena, komercialna ali industrijska obmo\u010dja.<\/p>\n
Ker so bili evropski po\u017eari zgodovinsko manj pogosti in geografsko omejeni, zavarovalnicam primanjkuje podatkov za natan\u010dno modeliranje tveganja. To dviguje premije in ote\u017euje zavarovanje kmetijskih ter gozdnih posesti prav v regijah, kjer je tveganje najvi\u0161je.<\/p>\n
Marca 2026 je Evropska komisija sprejela strategijo celostnega upravljanja s po\u017earnimi tveganji, ki temelji na \u0161tirih stebrih: prepre\u010devanju, pripravljenosti, odzivu in obnovi. Evropsko ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de pa je hkrati opozorilo na tri strukturne ovire, ki preventivo dejansko onemogo\u010dajo.<\/p>\n
Pristojnosti so razdrobljene med civilno za\u0161\u010dito, gozdarstvo, kmetijstvo in podnebne oddelke, brez enotnega pregleda nad porabo.
\nUkrepi, kot je nadzorovano po\u017eiganje suhe vegetacije, zastajajo zaradi zapletenih dovoljenj in vpra\u0161anj odgovornosti.
\nEvropski skladi so zasnovani za enkratne nalo\u017ebe, medtem ko preventiva zahteva redno, ve\u010dletno financiranje.<\/p>\n
![](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/iQ5nugozdni-pozar.jpg\"\/)
\nVir: Pixabay<\/p>\n
Alexander Held je nem\u0161ki gozdarski strokovnjak, obenem vrhunski strokovnjak pri Evropskem gozdarskem in\u0161titutu (EFI, European Forest Institute) s sede\u017eem v Bonnu, kjer se ukvarja s po\u017earnim upravljanjem, pogozdovanjem in odpornostjo gozdov na podnebne spremembe navaja zgovoren primer, Nem\u010dije, ki letno porabi 30 milijonov evrov za ga\u0161enje po\u017earov na nekdanjih voja\u0161kih, kontaminiranih obmo\u010djih.<\/p>\n
\u010ce bi samo en tak po\u017ear prepolovili s preventivnim ukrepanjem, bi se sprostilo 15 milijonov evrov za dolgoro\u010dno prepre\u010devanje. Vendar je prenos denarja iz prora\u010duna za odziv na nesre\u010de v preventivni prora\u010dun birokratsko skoraj neizvedljiv.\u00a0<\/p>\n
Kaj to pomeni za Slovenijo?<\/p>\n
Slovenija je do avgusta 2026 zabele\u017eila 354 zgorelih hektarjev, kar je 11 odstotkov nad dvajsetletnim povpre\u010djem 318,55 hektarja. V absolutnem smislu gre za obvladljivo \u0161tevilko, ki ustreza 0,02 odstotka dr\u017eavnega ozemlja. Toda odstopanje od povpre\u010dja govori isti jezik kot podatki iz Francije in Nem\u010dije: tveganje se po\u010dasi, a vztrajno seli tudi na obmo\u010dja, ki jih doslej niso \u0161teli med po\u017earno ogro\u017eena.<\/p>\n
Majhna absolutna \u0161koda ne pomeni majhnega tveganja. Pomeni zgolj to, da je opozorilo pri\u0161lo prej.
\nV EU pogorelo za ve\u010d kot dve Koro\u0161ki regiji in dve Obalno-kra\u0161ki skupaj<\/p>\n
Skupna pogorela povr\u0161ina Evropske unije ustreza 18-kratniku povr\u0161ine Mestne ob\u010dine Ljubljana. In to ni podatek za ilustracijo poletnih novic, temve\u010d dobro merilo, ki bi moralo usmerjati slovensko politiko upravljanja z gozdom, financiranje gasilskih enot in vlaganje v preventivno red\u010denje in vzdr\u017eevanje protipo\u017earnih pregrad.<\/p>\n
Strategija, ki jo je marca sprejela Evropska komisija, postavlja preventivo na prvo mesto. Vpra\u0161anje, ki ostaja odprto tudi za Slovenijo, je, ali bo ta prioriteta zapisana samo na papirju v Bruseljskih pisarnah ali se bo dejansko prenesla v prora\u010dunske odlo\u010ditve slovenskih vlad.<\/p>\n
Kdo bruha ve\u010d CO\u2082: Etna ali evropski po\u017eari?<\/p>\n
Pri Etni ali islandskih razpokah v zemlji ne moremo storiti \u010disto ni\u010d. Vulkan izbruhne, kadar se odlo\u010di on, ne mi. Lahko mu postavimo senzorje, ga opazujemo, se mu \u010dudimo z varne razdalje, ampak gumba za izklop ni. Pri gozdnih po\u017earih pa gumb obstaja, in to precej pogosto v na\u0161i lastni roki: nedovoljena uporaba \u017eara, odvr\u017eena cigareta ali namerno pri\u017egana v\u017eigalica.<\/p>\n
Poglejmo \u0161tevilke, zakaj primerjava sploh ni tako preprosta, kot se sli\u0161i.<\/p>\n
![](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/etna.jpg\"\/)
\nEtna. Vir: Wikipedija<\/p>\n
Izra\u010dun v milijonih ton izpustov CO\u2082:<\/p>\n
Evropski po\u017eari, januar do julij 2026: 17,98 milijona ton izpu\u0161\u010denega ogljikovega dioksida (CO\u2082), ka\u017ee satelitska slu\u017eba Copernicus, ki za Evropsko unijo neprestano spremlja ozra\u010dje iz vesolja.
\nEtna, njen najve\u010dji izbruh v zadnjih dveh desetletjih (2004 do 2005): pribli\u017eno 3,8 milijona ton CO\u2082 v \u0161estih mesecih.
\nEtna, ko sploh ne izbruhne, ampak samo tiho ‘diha’ plin skozi razpoke: pribli\u017eno 5,8 milijona ton CO\u2082 na leto, kar je najve\u010d med vsemi vulkani na svetu.
\nIslandija, Holuhraun, doslej najve\u010dji islandski izbruh tega stoletja (2014 do 2015): 9,33 milijona ton CO\u2082 v pribli\u017eno pol leta.<\/p>\n
Sedem mesecev evropskih po\u017earov je torej v ozra\u010dje spravilo skoraj petkrat toliko CO\u2082 kot Etnin najbolj razgibani izbruh v dvajsetih letih, skoraj dvakrat toliko kot najve\u010dji islandski izbruh tega stoletja, in ve\u010d, kot Etna spusti v celem letu neprekinjenega puhanja, ne da bi se sploh potrudila zares izbruhniti.<\/p>\n
Zakaj ne gre za po\u0161ten dvoboj?<\/p>\n
Tukaj moramo biti po\u0161teni do vulkanov. Etna in islandske razpoke so geolo\u0161ki pojav. Nastanejo globoko pod povr\u0161jem, po lastnih zakonitostih zemeljske skorje, na katere \u010dlovek nima nikakr\u0161nega vpliva, ne glede na to, koliko podnebnih konferenc bi organizirali.<\/p>\n
Poleg tega vulkani ob izbruhu pogosto v zrak spustijo tudi \u017eveplov dioksid, plin, ki ozra\u010dje kratkoro\u010dno celo nekoliko ohladi, tako da del ogrevalnega u\u010dinka CO\u2082 sam vulkan lahko celo izni\u010di.<\/p>\n
Po\u017eari delujejo ravno obratno. Po podatkih iz raziskovalne baze je kar 96 odstotkov evropskih po\u017earov posledica \u010dlove\u0161ke malomarnosti ali namernega po\u017eiganja. To pomeni, da gre za emisije, ki bi jih bilo mogo\u010de prepre\u010diti \u017ee samo s previdnostjo, medtem ko Etne s previdnostjo ne moremo. Poleg tega po\u017eari ob CO\u2082 v zrak spustijo tudi saje in \u010drni ogljik, ki segrevanje \u0161e dodatno pospe\u0161ita, namesto da bi ga bla\u017eila.<\/p>\n
![](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/cigaretni-ogorek-pozar.jpg\"\/)
\nVir: Pixabay<\/p>\n
Vulkanu lahko oprostimo, ker nima izbire. Cigaretnemu ogorku, sredi suhe trave pa je precej te\u017eje oprostiti.
\nPodnebni pospe\u0161evalnik, ki ga ni mogo\u010de ugasniti<\/p>\n
Po\u017eari niso zgolj posledica podnebnih sprememb, temve\u010d tudi njihov pospe\u0161evalnik. Emisije ogljikovega dioksida iz evropskih po\u017earov so od januarja do julija 2026 zna\u0161ale 17,98 milijona ton, kar je ve\u010d kot dvakrat toliko kot v enakem obdobju lani in znatno nad dolgoro\u010dnim povpre\u010djem 10,26 milijona ton.<\/p>\n
Za razliko od vulkanskih izbruhov, ki so geolo\u0161ki in naravni pojav, je 96 odstotkov evropskih po\u017earov posledica \u010dlove\u0161ke malomarnosti ali namernega po\u017eiganja. To pomeni, da bi se tem izpustom lahko izognili, \u010de bi bili ljudje previdnej\u0161i. Hkrati uni\u010dujemo gozdove in tla, ki so leta vase vezali ogljik in bili na\u0161 naravni \u010distilec, vendar tega v enakem merilu ni mogo\u010de tako hitro nadomestiti. Nastane za\u010daran krog, vro\u010dina zaneti po\u017eare, po\u017eari pa segrejejo ozra\u010dje \u0161e bolj, kar pripravi teren za \u0161e huj\u0161e po\u017eare, ki se morda znova pojavijo \u017ee prihodnje leto.<\/p>\n