{"id":185291,"date":"2026-08-09T02:38:08","date_gmt":"2026-08-09T02:38:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/185291\/"},"modified":"2026-08-09T02:38:08","modified_gmt":"2026-08-09T02:38:08","slug":"evropsko-presenecenje-te-drzave-rastejo-hitreje-od-nemcije-nekatere-celo-veckrat-hitreje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/185291\/","title":{"rendered":"Evropsko presene\u010denje: te dr\u017eave rastejo hitreje od Nem\u010dije, nekatere celo ve\u010dkrat hitreje"},"content":{"rendered":"

Nem\u010dija ostaja najve\u010dje evropsko gospodarstvo, vendar trenutno ni med dr\u017eavami z najhitrej\u0161o gospodarsko rastjo. Po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in analizah, ki jih povzema tudi Euronews, najvi\u0161je stopnje gospodarske rasti v Evropi dosegajo predvsem manj\u0161e in srednje velike dr\u017eave, zlasti v vzhodni in ju\u017eni Evropi.<\/p>\n

Medtem ko naj bi gospodarstvo evroobmo\u010dja letos zraslo za okoli 1,1 odstotka, nekatere evropske dr\u017eave bele\u017eijo ve\u010d kot dvakrat ali celo trikrat vi\u0161jo rast.<\/p>\n

Kdo raste najhitreje?<\/p>\n

Po podatkih IMF in analizi Visual Capitalist med najhitreje rasto\u010dimi evropskimi gospodarstvi izstopajo Armenija, Malta, Irska, Albanija, Bolgarija in druge dr\u017eave vzhodne ter jugovzhodne Evrope. Ve\u010d jih dosega letno rast med tremi in petimi odstotki.<\/p>\n

Tudi Euronews poro\u010da, da so med dr\u017eavami Evropske unije v ospredju Ciper, Bolgarija in \u0160panija, ki rastejo precej hitreje od povpre\u010dja evroobmo\u010dja. Klju\u010dni dejavniki so rast turizma, nalo\u017eb, evropska sredstva in mo\u010dna doma\u010da potro\u0161nja.<\/p>\n

Zakaj Nem\u010dija zaostaja?\"Gospodarstvo\"GospodarstvoFOTO: Shutterstock<\/p>\n

Nem\u010dija se \u017ee ve\u010d let soo\u010da s kombinacijo te\u017eav. Po navedbah IMF in analitikov Visual Capitalist dr\u017eavo obremenjujejo visoki stro\u0161ki energije, \u0161ibkej\u0161e povpra\u0161evanje po industrijskih izdelkih, mo\u010dna konkurenca iz Kitajske ter po\u010dasnej\u0161e investicije.<\/p>\n

Nem\u0161ko gospodarstvo je bilo desetletja odvisno od izvoza in industrijske proizvodnje, vendar se je poslovno okolje v zadnjih letih mo\u010dno spremenilo. Vi\u0161je cene energije po energetski krizi in prestrukturiranje svetovne trgovine sta mo\u010dno vplivala na konkuren\u010dnost \u0161tevilnih nem\u0161kih podjetij.<\/p>\n

\u010ceprav Nem\u010dija ostaja najve\u010dje gospodarstvo Evrope, je njena rast precej ni\u017eja od rasti \u0161tevilnih manj\u0161ih evropskih dr\u017eav.<\/p>\n

Kaj to pomeni za Evropo?<\/p>\n

Evropska gospodarska slika postaja vse bolj raznolika. Motor rasti niso ve\u010d zgolj tradicionalne gospodarske sile zahodne Evrope, temve\u010d vedno pogosteje dr\u017eave vzhodne in ju\u017ene Evrope, ki privabljajo investicije, pospe\u0161eno razvijajo storitvene dejavnosti in izkori\u0161\u010dajo evropske razvojne sklade.<\/p>\n

To ka\u017ee, da velikost gospodarstva sama po sebi ni zagotovilo za hitro rast. Manj\u0161e dr\u017eave lahko zaradi pro\u017enej\u0161ega gospodarstva, ugodnej\u0161e demografije ali uspe\u0161nih razvojnih politik v dolo\u010denih obdobjih rastejo bistveno hitreje od najve\u010djih evropskih ekonomij.<\/p>\n

Viri: IMF Regional Economic, IMF World Economic, Euronews Business, Visual Capitalist<\/p>\n

Cekinove e-novice<\/p>\n

Si \u017ee prijavljen na vse na\u0161e e-novice?
\nPreveri nastavitve<\/p>\n

Prijavi se na tedenske e-novi\u010dke in bodi na teko\u010dem z aktualnimi novicami. Zate jih pripravlja uredni\u0161tvo Cekin.si.icon-check-circle-2
\nHvala! Uspe\u0161no si se prijavil na e-novi\u010dke.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Nem\u010dija ostaja najve\u010dje evropsko gospodarstvo, vendar trenutno ni med dr\u017eavami z najhitrej\u0161o gospodarsko rastjo. Po napovedih Mednarodnega denarnega…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":185292,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,37,38],"class_list":["post-185291","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-slovene","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117063234884583957","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/185291","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=185291"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/185291\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/185292"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=185291"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=185291"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=185291"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}