{"id":185475,"date":"2026-08-09T08:09:09","date_gmt":"2026-08-09T08:09:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/185475\/"},"modified":"2026-08-09T08:09:09","modified_gmt":"2026-08-09T08:09:09","slug":"eu-je-res-v-nemajhnih-tezavah-ne-sme-pa-izgubiti-prihodnosti-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/185475\/","title":{"rendered":"EU je res v nemajhnih te\u017eavah, ne sme pa izgubiti prihodnosti"},"content":{"rendered":"<p>Splo\u0161no je znano, da Evropa (EU) razvojno vse bolj zaostaja za svojo osrednjo konkurenco, to so ZDA in Kitajska. Jo\u017ee P. Damijan <a href=\"https:\/\/www.delo.si\/sobotna-priloga\/evropa-je-izgubila-prihodnost-slovenija-je-ne-sme\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">v \u010dlanku navaja prepri\u010dljive razloge<\/a>, zakaj je tako. Osrednji naj bi bil to, da evropska vladajo\u010da politika gospodarskega razvoja ne usmerja, pa\u010d pa izvajanje te izjemno pomembne aktivnosti v skladu z usmeritvami neoliberalizma prepu\u0161\u010da trgu. Medtem ko je bilo pretekli dve desetletji te\u017ei\u0161\u010de industrijskega razvoja na Kitajskem in v ZDA v dejavnostih, ki zahtevajo veliko znanja, njihov odraz pa je danes predvsem umetna inteligenca in robotika, je bil razvoj evropske industrije prete\u017eno usmerjen v klasi\u010dne dejavnosti s te\u017ei\u0161\u010dem na avtomobilski.<\/p>\n<p>Je pa evropsko gospodarstvo pretekla leta do\u017eivelo tudi dva mo\u010dna posega politike, ki sta \u017ee in \u0161e bosta njegovo konkuren\u010dnost resno prizadela. Eden se nana\u0161a na oskrbo z energijo, zaradi katerega danes evropska industrija energijo pla\u010duje bistveno dra\u017eje kot njena konkurenca v ZDA in na Kitajskem. Drugi poseg pa zadeva stro\u0161ke mo\u010dno vpra\u0161ljivega oboro\u017eevanja; te naj bi \u010dlanice EU v naslednjih letih bistveno pove\u010dale, kar bo bremenilo njihov gospodarski razvoj pa tudi blaginjo prebivalstva.<\/p>\n<p>Evropska politika deluje \u017ee lep \u010das tako vpra\u0161ljivo, da ne presene\u010da, da Damijan EU v svojem \u010dlanku ne napoveduje lepe prihodnosti. Slovenija pa naj bi se razvojni stagnaciji izognila in zato naj bi bistveno spremenila svojo razvojno politiko; osrednje jedro te politike naj bi postala \u00bbsposobnost dr\u017eave, da skupaj z zasebnim sektorjem ustvari razmere za nastanek novih dejavnosti z visoko dodano vrednostjo\u00ab.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/1786262949_150_3697275.width-660.format-webp.webp\" alt=\"Splo\u0161no je znano, da Evropa razvojno vse bolj zaostaja za svojo osrednjo konkurenco. FOTO: Yves Herman\/Reuters Pictures\" img_id=\"14988932\" data-img-id=\"14988932\"\/><\/p>\n<p>Splo\u0161no je znano, da Evropa razvojno vse bolj zaostaja za svojo osrednjo konkurenco. FOTO: Yves Herman\/Reuters Pictures<\/p>\n<p>Razlagi Damijana, zakaj EU zadnja desetletja predvsem za Kitajsko razvojno mo\u010dno zaostaja, tudi sam pritrjujem. Ima pa ve\u010dina razlogov za razlike v razvoju, ki jih navaja, po mojem razumevanju skupno poreklo, to je kvaliteta upravljanja dr\u017eave, pri \u010demer se EU upravlja formalno demokrati\u010dno, Kitajsko pa avtokratsko. Ali naj to pomeni, da je avtokratsko upravljanje dr\u017eave u\u010dinkovitej\u0161e od demokrati\u010dnega? V obravnavanem primeru je \u017eal res tako. U\u010dinkovitost upravljanja je namre\u010d po mojem razumevanju predvsem odvisna od treh dejavnikov, to so etika (po\u0161tenost) vladajo\u010de politike, njena upravljavska usposobljenost (znanje) in nadzor politi\u010dne oblasti. Vsak od njih deluje v dana\u0161nji demokraciji vse prej kot zadovoljivo, medtem ko ravna glede tega kitajska politika veliko razumneje, kar velja \u0161e posebno za njeno obravnavo korupcije (etika) in razvojnega usmerjanja gospodarstva (znanje).<\/p>\n<p>Za demokracijo se ugotavlja, da se je v veliki meri izrodila v strankokracijo, to je vladavino politi\u010dnih strank, ki dru\u017ebene razmere mo\u010dno zlorablja za zadovoljevanje interesov strank, in jo \u017ee zgolj to onesposablja, da bi lahko dr\u017eavo u\u010dinkovito upravljala. Obolele demokracije pa ne ka\u017ee opustiti, pa\u010d pa jo je potrebno prenoviti in jo tako ponovno usposobiti, da bo svoje temeljno poslanstvo, to je u\u010dinkovito upravljanje dr\u017eave v korist ve\u010dine, zadovoljivo uresni\u010devala.<\/p>\n<p>Naj se vrnem k naslovnemu \u010dlanku. EU je res v nemajhnih te\u017eavah, ne sme pa zaradi tega izgubiti svoje prihodnosti. Njene te\u017eave so namre\u010d predvsem posledica njenega neprimernega upravljanja in so torej re\u0161ljive. EU kot razvojno uspe\u0161no dru\u017ebeno skupnost je torej mo\u017eno in potrebno ohraniti, kar je \u0161e posebno pomembno za njene manj\u0161e narode, torej tudi za nas Slovence.<\/p>\n<p>Tudi za \u017ee omenjeni predlog Damijana, kako naj bi Slovenija v prihodnje usmerjala svoj razvoj, slej ko prej velja, da bo izvedljiv le ob pogoju, da najprej saniramo na\u0161 sedanji model upravljanja dr\u017eave. Kako to storiti, se dovolj dobro ve. (V Sloveniji potrebujemo predvsem nov volilni sistem, druga\u010den model oblikovanja vlade, u\u010dinkovit nadzor politi\u010dne oblasti ter decentralizacijo politi\u010dne oblasti z ustanovitvijo pokrajin.) Te\u017eave s prenovo demokracije pa povzro\u010da \u017eal to, da ji vladajo\u010da politika nasprotuje, saj ji v strankokracijo izrojena demokracija mo\u010dno ustreza. Kako razre\u0161iti to resno omejitev, je \u017eal vpra\u0161anje, za katero je te\u017eko ponuditi zadovoljiv odgovor; \u010de ga ne bomo prav kmalu imeli in ga tudi udejanjili, se EU res obeta prihodnost, kot jo napoveduje Damijan, to pa bi mo\u010dno ogrozilo tudi prihodnji razvoj Slovenije.<\/p>\n<p>***<\/p>\n<p>Andrej Cetinski,\u00a0Ljubljana<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Splo\u0161no je znano, da Evropa (EU) razvojno vse bolj zaostaja za svojo osrednjo konkurenco, to so ZDA in&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":185476,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,422,1295,37,60,38],"class_list":["post-185475","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-evropska-unija","tag-pisma-bralcev","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117064536388730460","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/185475","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=185475"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/185475\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/185476"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=185475"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=185475"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=185475"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}