{"id":185527,"date":"2026-08-09T09:05:09","date_gmt":"2026-08-09T09:05:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/185527\/"},"modified":"2026-08-09T09:05:09","modified_gmt":"2026-08-09T09:05:09","slug":"30-sekund-za-zivljenjepis-zurnal24","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/185527\/","title":{"rendered":"30 sekund za \u017eivljenjepis – \u017durnal24"},"content":{"rendered":"

Kak\u0161na je vloga \u017eivljenjepisa v zaposlovanju danes, odgovarja tudi strokovnjakinja.<\/p>\n

V nadaljevanju preberite:<\/p>\n

Ali se danes \u0161e spla\u010da posve\u010dati \u017eivljenjepisu?\u00a0
\nVse bolj pomembno postaja zaposlovanje na podlagi izku\u0161enj.
\n\u017divljenjepis z merljivim rezultati statisti\u010dno dobijo 40 % ve\u010d odzivov.
\nStrokovnjakinja iz portala MojeDelo.com odgovarja o vlogi \u017eivljenjepisa v zaposlitvenih postopkih.\u00a0<\/p>\n

\u017divimo v svetu, ko ni ni\u010d neobi\u010dajnega, \u010de slu\u017ebo dobi\u0161 preko dru\u017eabnih omre\u017eij, pogosti so izzivi, v okviru katerih zaposlijo osebo, ki izdela najbolj\u0161i video, ali pa predstavnik blagovne znamke postane oseba, ki ima na Instagramu najve\u010d sledilcev. Kako pomemben je dandanes sploh \u0161e \u017eivljenjepis in kaj je tisto, kar najbolj pritegne?<\/p>\n

LinkedInova statistika ka\u017ee, da 70 % svetovne delovne sile predstavlja pasivni kader, medtem ko je 30 % aktivnih iskalcev zaposlitve. Zato je precej verjetno, da vas bo kdo kontaktiral s ponudbo za delo tudi takrat, ko nove zaposlitve sploh ne boste iskali.\u00a0<\/p>\n

24 % vodij zaposlovanja porabi manj kot 30 sekund za branje vsakega \u017eivljenjepisa (Career Builder).<\/p>\n

Glede na \u0161tudijo, ki jo je izvedel Jobscan<\/a>, \u017eivljenjepisi z merljivimi rezultati prejmejo 40 % ve\u010d povratnih klicev kot tisti brez njih, 78 % vodij zaposlovanja pravi, da so metrike najbolj prepri\u010dljiv del \u017eivljenjepisa, odstotki, denarni zneski ali \u010dasovni okvirji pa imajo 2,5-krat ve\u010djo verjetnost, da bodo pri\u0161li v o\u017eji izbor.<\/p>\n

Na portalu Jobvite<\/a>\u00a0so zapisali, da 58 % kadrovnikov uporablja umetno inteligenco za izbolj\u0161anje tehnologije zaposlovanja, 29 % zelo pogosto, 36 % jo bo uporabljalo za pregledovanje \u017eivljenjepisov.\u00a0<\/p>\n

Ocenjujejo danes druga\u010de?<\/p>\n

Zaposlovanje na podlagi znanj in spretnosti<\/a>\u00a0je sodobna strategija zaposlovanja, ki se osredoto\u010da na to, kaj kandidati znajo, in ne na to, kje so delali ali \u0161tudirali. Namesto da se zana\u0161a zgolj na \u017eivljenjepise, ta metoda ocenjuje kandidatove spretnosti, relevantne za delovno mesto, in kompetence iz resni\u010dnega sveta z ocenami, vzorci dela, simulacijami in drugimi prakti\u010dnimi nalogami, ki odra\u017eajo zahteve delovnega mesta.<\/p>\n

Glede na poro\u010dilo LinkedIna-a<\/a>\u00a0o delovni sili iz leta 2024, kar 75 % strokovnjakov za \u010dlove\u0161ke vire meni, da je zaposlovanje na podlagi znanj in spretnosti prihodnost zaposlovanja.<\/p>\n

Poro\u010dilo Test Gorilla iz leta 2024<\/a>\u00a0je pokazalo, da je 81 % delodajalcev uporabljalo prakse zaposlovanja na podlagi znanj in spretnosti, kar je ve\u010d kot 73 % leta 2023 in 57 % leta 2022. Omeniti velja, da je 59 % teh delodajalcev za\u010delo izvajati te prakse v zadnjih dveh letih.<\/p>\n

“\u017divljenjepis je predvsem vstopnica”<\/p>\n

\"Andreja<\/p>\n

Osebni arhiv<\/p>\n

Pogovarjali smo se z Andrejo \u0160obar, vodjo marketinga na zaposlitvenem portalu MojeDelo.com o vlogi umetne inteligence, kaj je tisto, kar pri \u017eivljenjepisu najbolj izstopa, na kaj naj bodo iskalci zaposlitve najvolj pozorni, ko se prijavljajo na razpis. \u00a0<\/p>\n

Kako umetna inteligenca \u017ee danes vpliva na proces zaposlovanja?<\/p>\n

Umetna inteligenca postaja vse pomembnej\u0161i pomo\u010dnik pri zaposlovanju, predvsem pri obdelavi ve\u010djega \u0161tevila prijav. Delodajalcem omogo\u010da hitrej\u0161i pregled \u017eivljenjepisov, iskanje ujemanj med zahtevami delovnega mesta in kompetencami kandidatov ter la\u017eje prepoznavanje prijav, ki najbolj ustrezajo razpisanim pogojem. Kljub temu umetna inteligenca v ve\u010dini primerov ne sprejema kon\u010dne odlo\u010ditve o zaposlitvi. Ta ostaja v rokah kadrovikov in vodij, ki poleg izku\u0161enj ocenjujejo tudi motivacijo, komunikacijo in primernost kandidata za ekipo.<\/p>\n

Na kaj je umetna inteligenca pri pregledu prijav najbolj pozorna?<\/p>\n

Pri avtomatiziranem pregledu prijav umetna inteligenca i\u0161\u010de predvsem ujemanje med zahtevami iz zaposlitvenega oglasa in vsebino \u017eivljenjepisa. Pozorna je na delovne izku\u0161nje, znanja, kompetence, izobrazbo in klju\u010dne besede, ki jih delodajalec uporablja v razpisu. Pomembna je tudi pregledna struktura dokumenta, saj lahko nejasno oblikovani \u017eivljenjepisi ote\u017eijo pravilno obdelavo podatkov.<\/p>\n

Kako pomembna je slovni\u010dna pravilnost prijave?<\/p>\n

Slovni\u010dno pravilna in jezikovno urejena prijava je \u0161e vedno zelo pomembna. Napake pri pisanju lahko ustvarijo vtis povr\u0161nosti in zmanj\u0161ajo verodostojnost kandidata. \u010ceprav umetna inteligenca ni namenjena ocenjevanju slovni\u010dnega znanja, lahko slabo zapisano besedilo ote\u017ei razumevanje vsebine, kon\u010dni vtis pa bo v vsakem primeru oblikoval tudi kadrovik, ki prijavo pregleda.<\/p>\n

Ali je smiselno uporabiti klju\u010dne besede iz zaposlitvenega oglasa?<\/p>\n

Gotovo takrat, ko dejansko odra\u017eajo kandidatove izku\u0161nje in znanja. \u010ce delodajalec v razpisu poudarja dolo\u010dene kompetence ali orodja, je priporo\u010dljivo, da jih kandidat vklju\u010di tudi v svoj \u017eivljenjepis oziroma motivacijsko pismo. To ne pomeni prepisovanja oglasa, ampak jasno predstavitev lastnih izku\u0161enj z enako terminologijo, saj tako tako \u010dlovek kot umetna inteligenca la\u017eje prepoznata ustreznost kandidata.<\/p>\n

Kje imajo kandidati \u0161e vedno najve\u010d mo\u017enosti, da izstopajo?<\/p>\n

Najve\u010djo razliko \u0161e vedno naredijo konkretni dose\u017eki in osebna zgodba kandidata. Veliko bolj prepri\u010dljivo je, \u010de kandidat namesto splo\u0161nih opisov svojih lastnosti navede konkretne rezultate svojega dela, na primer uspe\u0161no vodenje projektov, pove\u010danje prodaje ali izbolj\u0161anje procesov. Tak\u0161ni primeri poka\u017eejo dejansko vrednost kandidata in jih umetna inteligenca sama po sebi ne more nadomestiti.<\/p>\n

Katere so najpogostej\u0161e napake kandidatov pri pripravi prijav?<\/p>\n

Ena najpogostej\u0161ih napak je po\u0161iljanje enake prijave na razli\u010dna delovna mesta brez prilagoditve konkretnemu razpisu. Pogoste so tudi slovni\u010dne napake, nepregledni \u017eivljenjepisi, predolgi opisi delovnih nalog brez poudarjenih dose\u017ekov ter uporaba zapletenih grafi\u010dnih predlog, ki lahko ote\u017eijo avtomatizirano obdelavo dokumentov. Kandidati pogosto pozabijo, da mora biti \u017eivljenjepis predvsem jasen, pregleden in usmerjen v kompetence, ki jih delodajalec i\u0161\u010de.<\/p>\n

Ali umetna inteligenca zmanj\u0161uje pomen \u010dloveka pri zaposlovanju?<\/p>\n

Umetna inteligenca lahko pomembno pospe\u0161i administrativni del zaposlovanja, vendar ne more nadomestiti presoje \u010dloveka. Kon\u010dna odlo\u010ditev o izbiri kandidata \u0161e vedno temelji na razgovoru, osebnem stiku, motivaciji, komunikacijskih sposobnostih in ujemanju z organizacijsko kulturo podjetja. Dobro pripravljen \u017eivljenjepis je zato predvsem vstopnica do razgovora, kjer ima kandidat najve\u010d prilo\u017enosti pokazati svoje prednosti.<\/p>\n

Morda vas zanima tudi:<\/p>\n

dezurni@styria-media.si<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kak\u0161na je vloga \u017eivljenjepisa v zaposlovanju danes, odgovarja tudi strokovnjakinja. V nadaljevanju preberite: Ali se danes \u0161e spla\u010da…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":185528,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[46844,81,46842,2692,82,573,46843,46845,7108,84,83,62,37,58,60,38,1643,2023,3021,46841],"class_list":["post-185527","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-andreja-sobar","tag-business","tag-cv","tag-delo","tag-economic","tag-instagram","tag-kadrovik","tag-linkedin","tag-mojedelo-com","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-sluzba","tag-zaposlitev","tag-zaposlovanje","tag-zivljenjepis"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117064756486254394","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/185527","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=185527"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/185527\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/185528"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=185527"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=185527"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=185527"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}