![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/20240603-01346207-scaled.jpg.webp\")
Predsednica uprave RTVS je Natalija Gor\u0161\u010dak. Pri tem je bizarno, da hkrati tudi sama to\u017ei RTVS. (Foto: STA)<\/p>\nJavni zavod Radiotelevizija Slovenija (RTV) se nahaja v globoki finan\u010dni, poslovni in likvidnostni krizi. Uprava pod vodstvom predsednice Natalije Gor\u0161\u010dak najema posojila pri dr\u017eavni zakladnici za redna izpla\u010dila pla\u010d, medtem ko sanacijskega programa ne izvaja. <\/p>\n
Hkrati iz dr\u017eavnega prora\u010duna zahteva pribli\u017eno 15 milijonov evrov, domnevno za narodnostne programe in glasbeno produkcijo. Dejansko pa bi ta denar porabili nenamensko, za pla\u010de zaposlenih. RTV Slovenija namre\u010d zaposluje skoraj 2.000 ljudi, stro\u0161ki dela pa predstavljajo kar 64 odstotkov vseh odhodkov oziroma ve\u010d kot 100 milijonov evrov letno. Visoke pla\u010de \u2013 najvi\u0161ja bruto izpla\u010dila presegajo 9700 evrov mese\u010dno \u2013 dodatno obremenjujejo prora\u010dun, hkrati pa se kopi\u010dijo notranji pravni spori in stro\u0161ki odvetnikov.<\/p>\n
Strukturni in finan\u010dni problemi RTV Slovenija<\/p>\n
Izredna seja sveta RTV Slovenija (pod vodstvom nevladnika Gorana Forbicija) je ponovno osvetlila strukturne probleme tega javnega medija. Po podatkih uprave je zavod v juniju 2026 najel 8,1 milijona evrov posojila za izpla\u010dilo pla\u010d, do konca meseca pa je dolg zna\u0161al \u0161e 5,6 milijona evrov. Razlog za zamudo pri dr\u017eavnih sredstvih (7,76 milijona evrov za prvo polovico leta) je jasen: urad za narodnosti in ministrstvo za kulturo zahtevata podpis pogodbe o namenski porabi sredstev, ki bi omogo\u010dila nadzor nad porabo davkopla\u010devalskega denarja. RTVS in svet zavoda pa vztrajata, da pogodba ni potrebna in da sredstva zavodu pripadajo neposredno na podlagi novele zakona o RTVS iz decembra 2025 (\u010dasa Golobove vlade). Posledica je nelikvidnost \u2013 denarja za pla\u010de bi lahko zmanjkalo \u017ee avgusta \u2013, vodstvo pa posredno priznava, da bi \u0161la sredstva predvsem za pla\u010de vseh zaposlenih (torej nenamensko).<\/p>\n
Visoko \u0161tevilo zaposlenih in pla\u010de kot glavni stro\u0161ek<\/p>\n
Konec junija 2026 je RTV Slovenija imela sklenjenih 1999 pogodb o zaposlitvi. \u0160tevilo se je v prvi polovici leta sicer nekoliko zmanj\u0161alo (30 manj kot konec leta 2025), na\u010drti za leto 2026 pa predvidevajo zmanj\u0161anje za zgolj 108 oseb, kar pa je bistveno premalo.<\/p>\n
Stro\u0161ki dela redno zaposlenih so na\u010drtovani pri 100,675 milijona evrov, kar predstavlja 64,1 odstotka vseh odhodkov. Povpre\u010dna pla\u010da na RTVS je med najvi\u0161jimi v javnem sektorju. Zadnji dostopni podrobni podatki (za januar 2026) ka\u017eejo, da je bila najvi\u0161ja bruto pla\u010da 9757 evrov. Ve\u010d kot deset zaposlenih je preseglo 7000 evrov bruto mese\u010dno. Natalija Gor\u0161\u010dak (predsednica uprave) je prejela 5913 evrov (23. mesto). Ob teh podatkih so \u0161tevilni postali pozorni. Janez Jan\u0161a, predsednik vlade, pa je ob seznamu teh visokih pla\u010d zapisal: \u00bbPoznate \u0161e kako dr\u017eavo, v kateri so pla\u010de v hi\u0161ah, kot je RTV Slovenija, vi\u0161je kot v vladi te dr\u017eave?\u00ab<\/p>\n
Predsednica uprave RTVS je Natalija Gor\u0161\u010dak. Pri tem je bizarno, da hkrati tudi sama to\u017ei RTVS. (Foto: STA)<\/p>\n
Prora\u010dunski denar za pla\u010de<\/p>\n
Novela zakona o RTVS, sprejeta leta 2025, v \u010dasu Golobove vlade, dolo\u010da, da se narodnostni programi sofinancirajo v vi\u0161ini 10 odstotkov zbranega RTV-prispevka, glasbena produkcija pa v vi\u0161ini 4 odstotkov. Sredstva so namenska, kar pomeni, da se lahko porabijo samo za te namene, ne pa za pla\u010de vseh zaposlenih na RTVS. Urad za narodnosti in ministrstvo tako upravi\u010deno vztrajata pri podpisu pogodbe, ki bi omogo\u010dila nadzor in prepre\u010dila morebitno nenamensko porabo. RTVS in svet zavoda (pod Goranom Forbicijem, znanim levi\u010darskim nevladnim aktivistom) pa menita, da je zakon sam po sebi zadostna podlaga in da bi pogodba lahko ogrozila avtonomijo zavoda. Prej\u0161nja (Golobova) vlada je tik pred koncem mandata posku\u0161ala sredstva zagotoviti z odlo\u010dbo, pri \u010demer so se, zavedajo\u010d se nezakonitosti svojega po\u010detja, tudi oni ustavili. Nova (Jan\u0161eva) vlada zahtevke zavra\u010da zaradi pomanjkanja pravne podlage. V vodstvu RTV \u0161e vedno \u010dakajo, posledica pa je nelikvidnost; denarja za pla\u010de bi jim lahko zmanjkalo \u017ee avgusta.<\/p>\n
To\u017ebe, odvetniki in notranji boji<\/p>\n
Finan\u010dne te\u017eave spremljajo tudi pravni spori. Predsednica uprave Natalija Gor\u0161\u010dak (SD) je \u0161e pred nastopom funkcije to\u017eila RTVS zaradi nezakonite razre\u0161itve z mesta direktorice Televizije Slovenija leta 2021. Sodi\u0161\u010de ji je delno pritrdilo, a ker se je mandat iztekel, gre predvsem za od\u0161kodnino in stro\u0161ke. Trenutno zavod i\u0161\u010de \u017ee tretjega zunanjega odvetnika, ker obstoje\u010di zaradi konflikta interesov no\u010dejo zastopati RTVS v to\u017ebi, ki jo je vlo\u017eila Gor\u0161\u010dakova sama. Notranja pravna slu\u017eba, podrejena upravi, pa bo vodila komunikacijo. Podobni spori v zvezi z RTVS so v preteklosti \u017ee potekali, pri\u010da smo bili celo pravemu \u00bb\u010di\u0161\u010denju\u00ab kadrov, ko je Robert Golob naro\u010dil \u00bb\u010di\u0161\u010denje jan\u0161istov\u00ab. Gre za ve\u010d delovnopravnih to\u017eb, katerih stro\u0161ki bremenijo javni zavod oziroma davkopla\u010devalce. V bistvu gre za obra\u010dune in neu\u010dinkovitost upravljanja.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/20230605-01244743-scaled.jpg.webp\")
Svet RTV Slovenija pod vodstvom levi\u010darskega aktivista Gorana Forbicija ne obvladuje razmer. (Foto: STA)<\/p>\n
Zahteva po dvigu prispevka in prihodnost<\/p>\n
Uprava RTVS redno zahteva dodatna sredstva, vklju\u010dno z dvigom RTV-prispevka (zdaj zna\u0161a 14,02 evra mese\u010dno). 10-odstotni dvig bi RTVS prinesel pribli\u017eno 10 do 12 milijonov evrov dodatnih sredstev letno, strokovnjaki pa opozarjajo, da bi to brez strukturnih sprememb zgolj podalj\u0161alo agonijo.<\/p>\n
Velik del pla\u010dnikov tega obveznega \u00bbhara\u010da\u00ab, kot mu pravijo, je \u017ee zdaj zelo nezadovoljen s to obveznostjo, ki trenutno pomeni obveznih 168,24 evra letno. \u010ce bi se prispevek zvi\u0161al, bi bilo to 185,06 evra letno. Zadnja podra\u017eitev RTV-prispevka je bila sicer 1. januarja 2025. Takrat se je prispevek zvi\u0161al z 12,75 evra na 14,02 evra na mesec. Zdaj bi bilo to 15,42 evra ali skoraj 21 odstotkov v dobrem poldrugem letu.<\/p>\n
Na to nih\u010de ne bo pristal. Javnost namre\u010d zahteva ukinitev obveznega prispevka. \u0160tevilni opozarjajo na izra\u010dune, po katerih bi RTVS morala \u0161tevilo zaposlenih zmanj\u0161ati na okoli 950 oseb, da bi lahko pre\u017eivela. Vse skupaj je tudi povezano z neverjetno pristranskostjo poro\u010danja tega slovenskega javnega medija. Kljub \u0161tevilnim kritikam pa v zavodu vztrajajo pri svojem.<\/p>\n
\u0160tevilo obveznih pla\u010dnikov RTV-prispevka je okoli 640.000. Neu\u010dinkovito pobiranje in protestno nepla\u010devanje \u0161e dodatno zmanj\u0161ujeta prihodke. \u0160tevilni med drugim predlagajo ve\u010dji nadzor nad porabo, radikalno zmanj\u0161anje \u0161tevila zaposlenih, digitalizacijo procesov in ve\u010djo transparentnost. Predvsem pa uravnote\u017een program.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/granda1.png.webp\")
Dr. Stane Granda, nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija, je v intervjuju za Novo24TV pred dnevi poudaril, da so likvidnostne te\u017eave RTVS predvsem posledica slabe vsebine in pomanjkanja kakovosti, zlasti v informativnem programu, ki je \u00bbpod vsako kritiko\u00ab. Po njegovem mnenju zavoda ne bo re\u0161il dodaten denar, temve\u010d notranja reforma: vzpostavitev reda, discipline in preglednosti financ ter odpustitev tistih, ki slabo delajo. Obvezni RTV-prispevek ozna\u010duje za \u00bb\u010disto navadno krajo\u00ab, saj ob\u010dani pla\u010dujejo za ideolo\u0161ko obarvan in nekakovosten program. Re\u0161itev vidi v kakovosti, ki bo prinesla tudi bolj\u0161i finan\u010dni rezultat \u2013 ne obratno. Problem ni ideologija sama, ampak neznanje in nekakovost zaposlenih. (Foto: zajem zaslona)<\/p>\n
V RTVS se kopi\u010dijo izgube, stro\u0161ki dela so zelo visoki. Davkopla\u010devalci prek obveznega prispevka in prora\u010duna tako financiramo sistem, ki je neu\u010dinkovit in notranje razdeljen. Notranji pravni boji, iskanje novih odvetnikov in spor o pogodbi z dr\u017eavo dodatno ka\u017eejo na pomanjkanje konsenza o prihodnosti javnega medija.<\/p>\n
Kaj pravijo v javni RTVS? <\/p>\n
V RTVS \u010dakajo in pravijo, da se bodo za pla\u010de dodatno zadol\u017eili. \u010ce ne bo \u0161lo pri dr\u017eavni zakladnici, pa pri kateri od komercialnih bank. Ne vpra\u0161ajo pa se, kdo jim bo denar posodil? Milijone?<\/p>\n
Vida Kocjan<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Javni zavod Radiotelevizija Slovenija (RTV) se nahaja v globoki finan\u010dni, poslovni in likvidnostni krizi. Uprava pod vodstvom predsednice…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":185602,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[2404,559,59,61,6081,62,37,58,60,38,22299,46853],"class_list":["post-185601","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-mediji","tag-place","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-rtvslo","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-stane-granda","tag-zadolzitev"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117065142221662776","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/185601","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=185601"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/185601\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/185602"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=185601"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=185601"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=185601"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}