{"id":185828,"date":"2026-08-09T16:16:13","date_gmt":"2026-08-09T16:16:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/185828\/"},"modified":"2026-08-09T16:16:13","modified_gmt":"2026-08-09T16:16:13","slug":"v-turciji-nasli-2500-let-star-kip-ki-so-ga-pozneje-uporabili-za-tlakovce-rimske-ceste","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/185828\/","title":{"rendered":"V Tur\u010diji na\u0161li 2500 let star kip, ki so ga pozneje uporabili za tlakovce rimske ceste"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Tur\u0161ko ministrstvo za kulturo in turizem<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Kot so sporo\u010dili s tur\u0161kega ministrstva za kulturo in turizem, bo kip ponudil vpogled v obdobje starodavne Lidije. “Gre za \u010dudovito delo, nad katerim smo \u0161e vedno osupli,” je za \u010dasopis The Art Newspaper povedal vodja terenskega dela ekspedicije Nicholas Cahill.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Arheologi ocenjujejo, da je kip iz prve polovice 5. stoletja pr. n. \u0161t., dobro pa se je ohranil tudi zato, ker je bil v rimskem \u010dasu na novo uporabljen kot tlakovec na ulici s kolonado. Po navedbah kulturnega ministrstva ponuja kip pomemben vpogled v umetnost in dru\u017ebo tistega \u010dasa, ki sicer sovpada z za\u010detkom gr\u0161ke klasi\u010dne dobe.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Tur\u0161ko ministrstvo za kulturo in turizem<\/p>\n

Starodavno mesto Sarde, kjer je danes sodobni Sart, so bile lani vpisane na Unescov seznam svetovne kulturne dedi\u0161\u010dine. Mesto na reki Paktol je bilo glavno mesto Lidije, kraljestva, znanega tudi kot Meonija, ki je slovelo po bogastvu in kjer se je za\u010delo kovati kovance. Za Sarde so pravili, da je polno zlatega peska.<\/p>\n

Serde so bile tudi eno pomembnih mest Ahemenidskega cesarstva, pozneje je imel tam sede\u017e prokonzul v Rimskem imperiju in so bile v rimskih in bizantinskih \u010dasih metropola province Lidija. Kip izvira iz obdobja, ko so predstavljale pomemben kraj Ahemenidskega cesarstva.<\/p>\n

Spoj razli\u010dnih kultur in obdobij
Ka\u017ee spoj razli\u010dnih slogov \u2013 pokon\u010den polo\u017eaj in dolgi lasje so odraz kiparskih tradicij 6. stoletja, medtem ko sta modeliranje obraza in rok zna\u010dilna za prvo polovico 5. stoletja, so po navedbah portala Art Newspaper sporo\u010dili z ministrstva. Potem so tu draperije \u2013 figura je odeta v zunanji pla\u0161\u010d v gr\u0161kem slogu, ki se nosi \u010dez la\u017ejo tuniko, ter \u010drtasto obla\u010dilo. Gre za kombinacijo, ki je na podobnih kipih iz Gr\u010dije in Anatolije ni opaziti. Kot pi\u0161e ministrstvo, ka\u017ee obla\u010dilo na tradicijo obla\u010denja in vizualni jezik Lidije.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Tur\u0161ko ministrstvo za kulturo in turizem<\/p>\n

“Vedno me presene\u010da, kako malo vemo o Lidijcih. Imamo le eno pomembno lidijsko najdi\u0161\u010de, in sicer Sardes. \u010ceprav na obmo\u010dju raziskujemo \u017ee ve\u010d kot 70 let, je prou\u010devanje anti\u010dne Lidije \u0161e vedno skoraj v povojih. Doslej \u0161e nismo imeli sre\u010de, da bi na\u0161li tako monumentalno skulpturo \u2013 tak\u0161ne najdbe so namre\u010d po vsem svetu zelo redke,” je povedal Nicholas Cahill.<\/p>\n

Kip se je torej ohranil v dveh delih \u2013 zgornji del telesa s torzom in glavo, drugi del obsega spodnji del obla\u010dila pribli\u017eno od pasu navzdol. “Presenetljiva je tudi kombinacija zelo staromodne pri\u010deske, obla\u010dil in podobnih elementov z bolj sodobno upodobitvijo rok z vidnimi \u017eilami, obraznimi potezami, ukrivljenostjo vratu itd.,” nadaljuje Cahill. “Kipar je bil seznanjen z dogajanjem v Gr\u010diji in Italiji, a se je odlo\u010dil, da bo osebo upodobil tako, kot so jo upodabljali njegovi predniki.”<\/p>\n

Mesto kot odraz razvoja veli\u010dastne kulture skozi stoletja
Tudi po besedah arheologa Hectorja Williamsa gre za enega od bolj nenavadnih kiparskih del, ki so jih v zadnjih desetletjih odkrili v zahodni Tur\u010diji. “Mesto je samo po sebi zmes veli\u010dastne lidijske kulture, ki je izumila prvi kovani denar, relativno kratke perzijske okupacije po porazu Kreza leta 546 pr. n. \u0161t., dolgega obdobja, ki se je razvijalo kot veliko gr\u0161ko in pozneje rimsko mesto, zgodnjekr\u0161\u010danskega obdobja in tako naprej,” pove. “Po mojem mnenju je kip eno najbolj izjemnih odkritij v tem velikem urbanem sredi\u0161\u010du in raziskovalci poznega arhai\u010dnega\/klasi\u010dnega obdobja (okoli 525\u2013460 pr. n. \u0161t.) z velikim zanimanjem pri\u010dakujejo njegovo celovito \u0161tudijo in objavo,” je dodal.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Tur\u0161ko ministrstvo za kulturo in turizem<\/p>\n

Nedolgo nazaj so se v Tur\u010diji razveselili \u0161e enega arheolo\u0161kega odkritja, in sicer 1800 let starega marmornega kipa gr\u0161kega boga zdravilstva Asklepija \u2013 na\u0161li so ga na arheolo\u0161kem najdi\u0161\u010du starodavnega gr\u0161ko-rimskega mesta Aspendos v ju\u017eni Tur\u010diji, ki je prav tako vpisan na Unescov seznam.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Foto: Tur\u0161ko ministrstvo za kulturo in turizem Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google Kot so sporo\u010dili s…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":185829,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[46394,1181,46914,37,38,64,63],"class_list":["post-185828","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-antika","tag-kip","tag-lidija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117066451643547869","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/185828","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=185828"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/185828\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/185829"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=185828"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=185828"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=185828"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}