{"id":186307,"date":"2026-08-10T06:22:11","date_gmt":"2026-08-10T06:22:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/186307\/"},"modified":"2026-08-10T06:22:11","modified_gmt":"2026-08-10T06:22:11","slug":"ali-se-studentsko-delo-steje-v-40-let-dela-pri-upokojevanju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/186307\/","title":{"rendered":"Ali se \u0161tudentsko delo \u0161teje v 40 let dela pri upokojevanju?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u0160tudentsko
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u0160tudentsko delo za \u0161tevilne ne predstavlja le dodatnega zaslu\u017eka, temve\u010d nujna sredstva za \u0161tudij in \u017eivljenje, \u0161e posebej v univerzitetnih sredi\u0161\u010dih. \u0160tudentska urna postavka trenutno zna\u0161a 8,98 evra bruto. Foto: BoBo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Marsikateri mladi posameznik je zato po letih dela prek \u0161tudentske napotnice, ki ga je opravljal med po\u010ditnicami, ob koncih tedna in \u0161tudiju, lahko pridobil tudi ve\u010d let pokojninske dobe. Ob prvi redni zaposlitvi nima \u0161e niti dneva delovne dobe, ima pa \u017ee, denimo, tri leta pokojninske. Pokojninska doba tako ni delovna doba, pojma pa se pogosto zmotno zamenjujeta ali ena\u010dita.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Ko \u0161tudent dose\u017ee 60 odstotkov povpre\u010dne bruto pla\u010de, pridobi mesec pokojninske dobe<\/p>\n

Od leta 2015 je \u0161tudentsko delo vklju\u010deno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da se tistim dijakom in \u0161tudentom, ki delajo s \u0161tudentsko napotnico, od nakazila odvede prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje \u2013 od februarja 2024 v vrednosti 13,95 odstotka bruto zaslu\u017eka.<\/p>\n

“\u010ce posameznik pred prvo redno zaposlitvijo pridobi 36 mesecev pokojninske dobe, se mu ta pri\u0161teje k pokojninski dobi, ki jo bo pridobival kot redno zaposleni. Ob izpolnjevanju pogoja 40 let pokojninske dobe brez dokupa bi tako potreboval pribli\u017eno 37 let rednega delovnega razmerja,”<\/p>\n

so bili jasni na e-\u0160tudentskem servisu.<\/p>\n

V zameno za odvedeni prispevek se \u0161tudentsko delo \u0161teje v pokojninsko dobo. Ta se izra\u010duna na podlagi bruto nakazila na napotnici. Vsakokrat, ko dijak ali \u0161tudent z nakazili dose\u017ee 60 odstotkov povpre\u010dne mese\u010dne bruto pla\u010de v Sloveniji, se mu v skupni se\u0161tevek pokojninske dobe pri\u0161teje en mesec. Na leto se mu prizna najve\u010d 12 mesecev pokojninske dobe. <\/p>\n

“Pri izra\u010dunu pokojninske dobe ni pomembno \u0161tevilo opravljenih ur, ampak skupni bruto zaslu\u017eek,” so poudarili na e-\u0160tudentskem servisu. Mladi, ki so lani delo opravljali prek navedenega servisa, so v povpre\u010dju zaslu\u017eili 3681 evrov bruto. <\/p>\n

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) iz letnega poro\u010dila je lani dijak ali \u0161tudent v povpre\u010dju pridobil dva meseca in 20 dni pokojninske dobe, \u0161tudentsko delo pa je glede na \u0161tevilo ljudi, ki so pla\u010devali prispevek, opravljalo 105.463 ljudi. Leto pred tem je 103.089 ljudi v povpre\u010dju pridobilo dva meseca in 18 dni pokojninske dobe. <\/p>\n

\u0160tudentsko delo se \u0161teje v zavarovalno dobo in s tem v pokojninsko<\/p>\n

A pokojninska doba se razlikuje od delovne. To delavec pridobi z delom v rednem delovnem razmerju, kar \u0161tudentsko delo ni. V pokojninsko dobo se \u0161tejejo vsa obdobja, ko so bili pla\u010dani prispevki za pokojninsko zavarovanje. Ko se bo dijak ali \u0161tudent upokojeval, se bosta se\u0161teli obe pokojninski dobi \u2013 tista, ki jo je pridobil s \u0161tudentskim delom, in tista, ki jo je pridobil v rednem delovnem razmerju.<\/p>\n

“\u010ce posameznik pred prvo redno zaposlitvijo pridobi 36 mesecev pokojninske dobe, se mu ta pri\u0161teje k pokojninski dobi, ki jo bo pridobival kot redno zaposleni. Ob izpolnjevanju pogoja 40 let pokojninske dobe brez dokupa bi tako potreboval pribli\u017eno 37 let rednega delovnega razmerja,” so pojasnili na e-\u0160tudentskem servisu. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Sistem
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSistem \u0161tudentskega dela je v zadnjih letih postal precej bolj urejen. Tako, denimo, \u0161tudentski servisi ve\u010dino vseh zaslu\u017ekov mladih zalo\u017eijo. To pomeni, da denar dijaku ali \u0161tudentu naka\u017eejo, \u0161e preden delodajalci denar naka\u017eejo servisom. Tako so mladi za\u0161\u010diteni pred nepla\u010dilom, kar bi se lahko zgodilo v nasprotnem primeru, \u010de bi sami \u010dakali na pla\u010dilo delodajalca. Foto: BoBo<\/p>\n

Zpiz pojma delovna doba tako skladno z zakonom o Zpizu ne pozna. Pokojninska doba po njihovih pojasnilih zajema zavarovalno (takrat so bili pla\u010dani prispevki) in posebno (obdobje, ko prispevki niso bili pla\u010dani, denimo, obdobja skrbi za otroka) dobo. Glede na to se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in se dolo\u010di odstotek za odmero njene vi\u0161ine. \u0160tudentsko delo se \u0161teje v zavarovalno dobo, s tem pa v pokojninsko. <\/p>\n

Evidenco vodi Zpiz, datum upokojitve pa je odvisen \u0161e od drugih zakonsko dolo\u010denih pogojev, med njimi je starost. <\/p>\n

Sistem je dober, a mladi v stiski sprejemajo tudi pla\u010dilo na roke <\/p>\n

Pri sindikatu Mladi plus, ki se zavzema za pravice \u0161tudentov, dijakov in mladih brezposelnih, so ocenili, da je vsekakor dobro, da mladi, ki opravljajo delo prek napotnice, za opravljeno delo pridobijo pokojninsko dobo. Glede na demografske trende bodo mladi namre\u010d delali dlje od svojih star\u0161ev in \u0161e dlje od starih star\u0161ev. Opozarjajo pa, da sistem ni idealen, marsikateri \u0161tudent je namre\u010d zaradi finan\u010dne stiske prisiljen sprejeti pla\u010dilo na roke, tj. brez veljavne \u0161tudentske napotnice in brez pla\u010danih prispevkov, ali slab\u0161e pla\u010dano delo, ki mu prinese manj pokojninske dobe.<\/p>\n

“V kontekstu demografije je upad rojstev pri nas deloma posledica prekarizacije, veri\u017eenja pogodb za dolo\u010den \u010das in slabe stanovanjske politike. Mladi se danes tudi zaradi finan\u010dne in stanovanjske negotovosti odlo\u010dajo le za enega otroka ali pa si otrok sploh ne \u017eelijo, ker bi to poslab\u0161alo njihovo finan\u010dno stanje,”<\/p>\n

so zatrdili v sindikatu Mladi plus.<\/p>\n

“V slab\u0161em polo\u017eaju bodo tudi mladi, ki se bodo, v primeru sprejetja predloga zakona o \u0161tudentskem samostojnem podjetniku, odlo\u010dili odpreti \u0161tudentski espe. Do vi\u0161ine letne minimalne pla\u010de bodo pla\u010devali le pav\u0161alni prispevek za posebne primere zavarovanja, prispevek pa ni primerljiv s prispevki, ki jih pla\u010dujejo mladi od dela prek napotnice,” so poudarili v sindikatu.<\/p>\n

Po podatkih statisti\u010dnega urada sta leta 2024 dobri dve tretjini mladih med 15. in 29. letom podpisali prvo pogodbo o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das. Mladi pa si po pojasnilih sindikata Mladi plus v veliki ve\u010dini \u017eelijo zaposlitve za nedolo\u010den \u010das. Glede na vse manj rojstev in vse ve\u010d starej\u0161ih je klju\u010dno, da se mladi \u010dim prej zaposlijo in da v prekarnih oblikah zaposlitve, ki so nestabilne ter vedno ne prina\u0161ajo socialnih pravic in dostojnega pla\u010dila, ne ostanejo dolgo. Ne gre za prvo generacijo prekarnih delavcev, temve\u010d za potomce prekarnih delavcev, kar \u017ee desetletja pomeni manj vpla\u010danih prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Ali mi bodo zaradi \u0161tudentskega dela zmanj\u0161ali dr\u017eavno \u0161tipendijo?”<\/a><\/p>\n

“V kontekstu demografije je upad rojstev pri nas deloma posledica prekarizacije, veri\u017eenja pogodb za dolo\u010den \u010das in slabe stanovanjske politike. Mladi se danes tudi zaradi finan\u010dne in stanovanjske negotovosti odlo\u010dajo le za enega otroka ali pa si otrok sploh ne \u017eelijo, ker bi to poslab\u0161alo njihovo finan\u010dno stanje. Marsikdo si namre\u010d te\u017eko privo\u0161\u010di finan\u010dno breme oskrbe za star\u0161e in otroke, kar zagotovo izhaja tudi iz prekarnih odnosov, v katere so bili vpeti kot mladi delavke in delavci ali pa so v njih vpeti \u017ee celotno \u017eivljenje,” so pojasnili v sindikatu. <\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u0160tudentsko delo za \u0161tevilne ne predstavlja le dodatnega zaslu\u017eka, temve\u010d nujna sredstva za \u0161tudij in \u017eivljenje, \u0161e posebej…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":186308,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[1911,1367,59,61,62,1992,37,58,60,38,8472,16191],"class_list":["post-186307","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-mladi","tag-pokojninska-doba","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-skit-scena","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-studentje","tag-studentsko-delo"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117069777955686635","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/186307","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=186307"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/186307\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/186308"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=186307"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=186307"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=186307"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}