Kitajski proizvajalci avtomobilov kljub evropskim carinam pove\u010dujejo prodajo na trgu Evropske unije. Kitajske znamke zdaj predstavljajo skoraj petino elektri\u010dnih vozil na baterijski pogon, prodanih v EU, njihov dele\u017e pa se je v primerjavi z letom prej pove\u010dal.<\/p>\n
Po podatkih Evropskega zdru\u017eenja proizvajalcev avtomobilov so kitajske znamke dosegle skoraj 20-odstotni dele\u017e evropskega trga elektri\u010dnih vozil na baterijski pogon. Rast se nadaljuje kljub protisubvencijskim carinam, ki jih je EU uvedla oktobra 2024 in pri posameznih proizvajalcih presegajo 35 odstotkov.<\/p>\n
Analiza Funcasa ocenjuje, da dogajanje ka\u017ee na \u0161ir\u0161i premik v evropski industriji. Kitajska je v zadnjih letih okrepila polo\u017eaj na podro\u010djih, ki jih Evropa \u0161teje za strate\u0161ka, med njimi pri son\u010dnih panelih, baterijah in elektri\u010dnih vozilih.<\/p>\n
Rast posameznih proizvajalcev je izrazita. BYD je v zadnjem razpolo\u017eljivem letu \u0161tevilo registracij v EU pove\u010dal za 152,9 odstotka na ve\u010d kot 71.850 vozil. Chery Automobile, ki je v Evropi prisoten z znamkami Omoda, Jaecoo in Jetour, je zabele\u017eil 267,1-odstotno rast. Leapmotor, ki v Evropi sodeluje s skupino Stellantis, je prodajo pove\u010dal za 558,8 odstotka.<\/p>\n
Na evropskem trgu imajo kitajske znamke cenovno prednost. Po analizi organizacije Transport & Environment so njihova elektri\u010dna vozila kljub carinam v povpre\u010dju 21 odstotkov cenej\u0161a od evropskih. Proizvajalci so del stro\u0161kov carin prevzeli sami, namesto da bi jih v celoti prenesli na kupce.<\/p>\n
Kitajski proizvajalci so se na evropske ukrepe odzvali tudi s spremembo ponudbe. Izvoz priklju\u010dnih hibridov v Evropo se je mo\u010dno pove\u010dal, saj ta vozila niso dele\u017ena enakih carinskih ukrepov. Dele\u017e kitajskih znamk na evropskem trgu priklju\u010dnih hibridov se je v dveh letih pove\u010dal s treh na 13 odstotkov.<\/p>\n
Rast ni omejena na avtomobile. Uvoz kitajskih baterij v EU se je v zadnjih petih letih pove\u010dal sedemkrat. Med baterijskimi sklopi, izdelanimi v Evropi, jih manj kot \u010detrtino proizvedejo evropska podjetja.<\/p>\n
Po podatkih in\u0161tituta Gasgoo so kitajske znamke dosegle skoraj desetodstotni dele\u017e celotnega evropskega avtomobilskega trga, pri \u010demer so v podatke vklju\u010dene vse vrste pogonov. Izvoz kitajskih avtomobilov v Evropo se je v zadnjih razpolo\u017eljivih podatkih medletno pove\u010dal za 84,7 odstotka. Izvoz priklju\u010dnih hibridov se je pove\u010dal za 152,4 odstotka, izvoz povsem elektri\u010dnih vozil pa za 94,6 odstotka.<\/p>\n
Evropska unija ob tem i\u0161\u010de ravnote\u017eje med za\u0161\u010dito doma\u010de industrije in odnosi s Kitajsko. Voditelji EU so trgovinske odnose s Pekingom ozna\u010dili za vse bolj neuravnote\u017eene, vendar za zdaj niso podprli \u0161ir\u0161ega zaostrovanja ukrepov.<\/p>\n
Nem\u010dija je pri tem med bolj zadr\u017eanimi \u010dlanicami, saj je njena avtomobilska industrija mo\u010dno odvisna od kitajskega trga. Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen nadaljuje dialog s Pekingom.<\/p>\n
Funcas opozarja, da te\u017eava ni le v carinah. Evropska industrija se soo\u010da tudi s pomanjkanjem ustreznega financiranja za velike nalo\u017ebe in z manj usklajenim usmerjanjem nalo\u017eb v strate\u0161ke panoge. Svetovalna dru\u017eba AlixPartners ocenjuje, da bi lahko kitajske avtomobilske znamke do leta 2030 dosegle 16 odstotkov celotnega evropskega trga.<\/p>\n
Kitajski proizvajalci ob izvozu v Evropo pove\u010dujejo tudi proizvodnjo na evropskih tleh. Od za\u010detka protisubvencijske preiskave Evropske komisije septembra 2023 je bilo napovedanih deset kitajskih proizvodnih obratov v Evropi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kitajski proizvajalci avtomobilov kljub evropskim carinam pove\u010dujejo prodajo na trgu Evropske unije. Kitajske znamke zdaj predstavljajo skoraj petino…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":186478,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,37,38],"class_list":["post-186477","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-slovene","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117070418694182696","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/186477","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=186477"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/186477\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/186478"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=186477"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=186477"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=186477"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}