{"id":186877,"date":"2026-08-10T15:25:13","date_gmt":"2026-08-10T15:25:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/186877\/"},"modified":"2026-08-10T15:25:13","modified_gmt":"2026-08-10T15:25:13","slug":"avgusta-tako-soncni-kot-lunin-mrk-meteorski-roj-perzeidov-in-dobre-razmere-za-opazovanje-planetov-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/186877\/","title":{"rendered":"Avgusta tako son\u010dni kot lunin mrk, meteorski roj Perzeidov in dobre razmere za opazovanje planetov"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Leto\u0161nji
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tLeto\u0161nji avgust je za vse ljubitelje astronomije \u0161e posebej vznemirljiv. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Popolni son\u010dni mrk bo 12. avgusta najprej mogo\u010de opazovati nad odro\u010dnim obmo\u010djem severne Rusije. Senca se bo nato raztezala \u010dez vzhodno Grenlandijo, zahodno Islandijo, severni del Atlantskega oceana, severno in osrednjo \u0160panijo in skrajni severovzhod Portugalske, je poro\u010dala francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

V \u0160paniji bo pot popolnega mrka potekala pribli\u017eno od severnega mesta Oviedo do otoka Majorka. Tam ga bo mo\u010d opazovati tik pred son\u010dnim zahodom, trajal pa bo manj kot dve minuti. Mrk bo v \u0160paniji lahko spremljala tudi skupina iz Slovenije, ki se bo tja odpravila v okviru organiziranega potovanja, pri opazovanju pa jih bo spremljal astronom Toma\u017e Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.<\/p>\n

V nekaterih delih Rusije in Grenlandije bo popolni son\u010dni mrk trajal nekoliko dlje, vendar \u0161e vedno manj kot dve minuti in pol. Najdlje, dve minuti in 18 sekund, bo trajal pribli\u017eno 45 kilometrov severozahodno od islandske obale.<\/p>\n

V Sloveniji bo vidna le prva polovica mrka, najve\u010dja prekritost ob 20.16<\/p>\n

V ve\u010djem delu Evrope \u2013 tudi v Sloveniji \u2013, Kanadi, na severu ZDA in v severozahodni Afriki bo viden delni mrk, ko bo Luna zakrila le del Son\u010deve ploskve. Pojav bo trajal pribli\u017eno uro in 45 minut. Kot je pojasnil profesor z oddelka za geografijo mariborske Filozofske fakultete Igor \u017diberna, bo delni son\u010dni mrk pri nas viden v ve\u010dernem \u010dasu.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ker
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKer pa je pas popolnega Son\u010devega mrka zelo ozek, lahko posamezno obmo\u010dje na naslednjega \u010daka tudi do 400 let. V Sloveniji je bil zadnji viden leta 1999, naslednji pa bo leta 2081. Foto: Reuters<\/p>\n

Za\u010del se bo okoli 19.25, najve\u010dja prekritost bo nastopila ob 20.16, ko bo Luna zakrila pribli\u017eno 91 odstotkov Son\u010devega premera. Ker bo Sonce pri nas za\u0161lo \u017ee pribli\u017eno \u0161tiri minute prej, najve\u010dje faze mrka po besedah \u017diberne ne bomo mogli opazovati, temve\u010d bo vidna le njegova prva polovica. Stopnja prekritosti bo sicer nekoliko ve\u010dja v jugozahodni kot v severovzhodni Sloveniji. Za \u010dim bolj\u0161e opazovanje je po njegovih besedah priporo\u010dljivo izbrati lokacijo z odprtim pogledom proti severozahodu. “Idealne so vi\u0161je le\u017ee\u010de to\u010dke, kjer pogleda proti obzorju ne zastirajo stavbe, drevesa ali reliefne ovire,” je dejal.<\/p>\n

Ljubiteljski astronom Bojan Ambro\u017ei\u010d med najbolj\u0161imi razgledi\u0161\u010di navaja Tromejo in Triglav, dobra izbira pa je tudi slovenska obala, denimo Piran. V okolici Ljubljane priporo\u010da razgledni stolp na Ra\u0161ici, medtem ko \u0160marna gora zaradi omejenega pogleda proti zahodu ni primerna.<\/p>\n

Pri opazovanju son\u010dnega mrka je nujno upo\u0161tevati varnostna priporo\u010dila. Kot je poudaril \u017diberna, v sonce nikoli ne smemo gledati neposredno, temve\u010d le skozi posebej izdelane son\u010dne filtre oz. za\u0161\u010ditna o\u010dala za opazovanje sonca. “Uporabimo lahko tudi varilsko steklo ustrezne opti\u010dne gostote. Obi\u010dajna son\u010dna o\u010dala, po\u010drnjeno steklo ali fotografski filmi ne zagotavljajo zadostne za\u0161\u010dite in lahko povzro\u010dijo trajne po\u0161kodbe vida,” je opozoril.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDva son\u010dna zahoda na isti dan v isti uri<\/p>\n

Konec meseca bo mogo\u010de opazovati tudi delni lunin mrk<\/p>\n

Son\u010dni mrk nastane, ko Luna pride med Sonce in Zemljo ter nanjo vr\u017ee svojo senco in ustvari nenavaden mrak. “To se lahko zgodi le ob mlaju. Ker je Lunina tirnica glede na Zemljino orbito okoli Sonca nagnjena za pribli\u017eno pet stopinj, se tak\u0161na popolna poravnava ne zgodi ob vsakem mlaju. Prav zato so Son\u010devi in Lunini mrki razmeroma redki pojavi,” je dejal \u017diberna. Ta pojav so \u0161tevilne starodavne civilizacije razumele kot znamenje apokalipse ali sporo\u010dilo bogov, po navedbah ameri\u0161ke vesoljske agencije Nasa pa gre v resnici za “kozmi\u010dno naklju\u010dje”.<\/p>\n

Vsako leto se sicer zgodita pribli\u017eno en son\u010dni mrk ali dva. Ker pa je pas popolnega mrka zelo ozek, lahko posamezno obmo\u010dje na naslednjega \u010daka tudi okoli 400 let. \u017de 2. avgusta 2027 bo popolni Son\u010dev mrk pre\u010dkal jug \u0160panije, sever Afrike in Arabski polotok. Ta bo najdalj\u0161i v tem stoletju, saj bo njegova popolna faza trajala \u0161est minut in 23 sekund. Prebivalci Slovenije smo popolni Son\u010dev mrk nazadnje opazovali 11. avgusta 1999, na prihodnjega pa bomo morali po\u010dakati vse do 3. septembra 2081.<\/p>\n

Navadno dva tedna pred son\u010dnim mrkom ali po njem nastopi \u0161e lunin mrk. Po besedah \u017diberne bo letos iz Slovenije tako mogo\u010de opazovati tudi delni lunin mrk, ki se bo zgodil 28. avgusta v jutranjih urah, ko bo polna luna \u017ee zahajala.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tLetos bo popoln son\u010dni mrk spremljal meteorski roj Perzeidov<\/p>\n

Razmere za opazovanje meteorskega roja letos \u0161e posebej ugodne<\/p>\n

Posebnost avgustovskega no\u010dnega neba je tudi meteorski roj Perzeidov, eden izmed najlep\u0161ih in najbolj prepoznavnih meteorskih rojev v letu, katerega vrhunec bo letos nastopil prav po son\u010dnem mrku. Perzeidi so utrinki, ki navidezno izhajajo iz ozvezdja Perzej. Vsako leto med sredino julija in koncem avgusta Zemlja na svoji poti okoli Sonca pre\u010dka sled drobnih pra\u0161nih delcev, ki jih za seboj pu\u0161\u010da periodi\u010dni komet 109P\/Swift-Tuttle. Ti delci ob vstopu v Zemljino atmosfero z veliko hitrostjo \u2013 pribli\u017eno 59 kilometrov na sekundo \u2013 za\u017earijo kot svetle\u010de sledi. Na no\u010dnem nebu to opazujemo kot utrinke.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV idealnih razmerah, na temni lokaciji brez svetlobnega onesna\u017eenja, je med vrhuncem roja Perzeidov mogo\u010de opaziti tudi do 100 utrinkov na uro. Foto: EPA<\/p>\n

Razmere za opazovanje bodo letos \u0161e posebej ugodne, saj bo Luna med vrhuncem roja v fazi mlaja. Kot je pojasnil \u017diberna, bodo zaradi temnej\u0161ega neba vidni tudi \u0161ibkej\u0161i utrinki. Za opazovanje Perzeidov je priporo\u010dljivo izbrati \u010dim temnej\u0161o lokacijo zunaj mest z odprtim pogledom na nebo. V primerjavi s son\u010dnim mrkom pri opazovanju utrinkov ne potrebujemo nobene posebne opreme. “Dovolj so prosti pogled, nekaj potrpe\u017eljivosti in pribli\u017eno 20 minut, da se o\u010di privadijo temi,” je dejal \u017diberna.<\/p>\n

Astronomski spektakel pa se s Perzeidi ne bo kon\u010dal. Tudi razporeditev planetov bo sredi avgusta izjemno ugodna za opazovanje. V no\u010di z 12. na 13. avgust bomo tako lahko opazovali ve\u010dino planetov v na\u0161em Oson\u010dju, z nekaj sre\u010de pa v jutranjem \u010dasu, \u0161e pred vzhodom Sonca, tudi planeta Merkur in Jupiter.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Leto\u0161nji avgust je za vse ljubitelje astronomije \u0161e posebej vznemirljiv. Foto: Reuters Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":186878,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[4831,9267,47075,45154,37,38,5699,64,63],"class_list":["post-186877","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-astronomija","tag-luna","tag-mrk","tag-perzeidi","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-sonce","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117071913213903288","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/186877","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=186877"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/186877\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/186878"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=186877"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=186877"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=186877"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}