\n ![\"Google](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/1786397001_662_dnevnik_gps_badge.png\")
\n <\/a><\/p>\nVarnostna arhitektura Bli\u017enjega vzhoda se krepko spreminja. Iran po vojni z ZDA narekuje tempo pogajanj o odprtih vpra\u0161anjih med dr\u017eavama in z zavla\u010devanjem v pogajanjih posku\u0161a ameri\u0161kemu predsedniku zadati velik udarec na ameri\u0161kih vmesnih kongresnih volitvah, saj vojni nasprotuje visok dele\u017e ameri\u0161kega volilnega telesa. S pogajanji z Omanom o Hormu\u0161ki o\u017eini posku\u0161a uradni Teheran tudi uresni\u010diti napoved, da bo posel soodlo\u010dal o novem re\u017eimu prehajanja ene najpomembnej\u0161ih pomorskih prometnic. Izrael z vztrajanjem pri okupaciji v treh sosednjih dr\u017eavah (Libanonu, Siriji in Palestini) na novo ri\u0161e svoje meje, \u010deprav se pogaja o umiku, ki pa ga realno gledano no\u010de izpeljati. ZDA so s svojo hitro privolitvijo v sodelovanje v vojni Benjamina Netanjahuja proti Iranu, iz katere niso iz\u0161le zmagovalno, zapravile vodilni polo\u017eaj tudi pri zalivskih dr\u017eavah, ki so bile ob nezadostni ameri\u0161ki protiraketni obrambi prepu\u0161\u010dene de\u017eju iranskih raket in dronov.<\/p>\n
Sedaj je v ta mo\u010dno preme\u0161ani varnostno-politi\u010dni prostor vstopil \u0161e en nov dejavnik. Obrambno zavezni\u0161tvo Tur\u010dije, Savdske Arabije in Pakistana \u2013 treh najmo\u010dnej\u0161ih sunitskih islamskih dr\u017eav, ki se ga je \u017ee oprijel vzdevek muslimanski Nato, krepko spreminja varnostno dinamiko od Sredozemskega morja prek Arabskega polotoka vse do Indijske podceline.<\/p>\n
![\"bliznji](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Orig-2026-08-10-bliznji_vzhod-zaveznistvo-web-1000.webp\")
<\/p>\n
Kaj so cilji pakta?<\/p>\n
S sklenitvijo obrambnega sporazuma iz Meke \u017eelijo te tri regionalne sile po lastnih navedbah okrepiti kolektivno odvra\u010danje pred kakr\u0161nim koli dejanjem agresije. Dogovor dolo\u010da, da bo oboro\u017een napad na katero koli od treh dr\u017eav \u0161tel za napad na vse tri. Gre torej za zgledovanje po sporazumu o medsebojni obrambi iz 5. \u010dlena pogodbe o zvezi Nato, je pojasnil tur\u0161ki zunanji minister Hakan Fidan in dodal, da sporazum ni usmerjen proti Iranu.<\/p>\n
\u0160e dve pojasnili sta bili potrebni skorajda nemudoma po sklenitvi dogovora. Tur\u010dija, ki ima drugo najve\u010djo vojsko v Natu, pravi, da z novim obrambnim paktom ne namerava nadomestiti \u010dlanstva v severnoatlantskem zavezni\u0161tvu. V Pakistanu, ki razpolaga z okoli 170 jedrskimi konicami, pa so zagotovili, da pakt ne predvideva avtomati\u010dne obrambe drugih \u010dlanic pakta z njegovim jedrskim oro\u017ejem.<\/p>\n
Kljub temu ima pakt, ki po organizacijski strukturi obrambnega sodelovanja med trojico dr\u017eav ne nakazuje nobene podobnosti z institucionalno zasnovo Nata, tri potencialne varnostne dimenzije. \u010ceprav naj ne bi bil uperjen proti Iranu, vendarle predstavlja regionalno protiute\u017e po vojni ohrabrenemu re\u017eimu v Teheranu. Ta \u0161e naprej vztraja pri svojih zavezni\u0161tvih z regionalnimi subnacionalnimi igralci \u2013 s \u0161iitskim gibanjem Hezbolah, z ira\u0161kimi skupinami s Kataibom Hezbolahom na \u010delu ter z jemenskimi hutijevci, ki so si prilastili del dr\u017eave na jugu Arabskega polotoka.<\/p>\n
Druga pu\u0161\u010dica tega zavezni\u0161tva meri proti Izraelu, sicer zgolj kot odvra\u010danje pred morebitnim izraelskim napadom. Po velikih politi\u010dnih razhajanjih z Izraelom in ostrih izjavah predsednika Recepa Tayyipa Erdogana o Gazi so bili v zadnjih letih nad tak\u0161nim scenarijem zaskrbljeni predvsem v Tur\u010diji. Tretji cilj novega zavezni\u0161tva pa je zmanj\u0161ati varnostno odvisnost od ZDA. Na njihovo pomo\u010d so med nedavno ameri\u0161ko-izraelsko-iransko vojno ra\u010dunale vse zalivske dr\u017eave, kjer imajo ZDA opori\u0161\u010da oziroma vojake.<\/p>\n
Iran sodelovanja trojice\u00a0ne vidi kot gro\u017enjo<\/p>\n
Zanimivi so bili odzivi v regiji, kjer obstaja vrsta obrambnih dogovorov na dvostranski ravni, edini primerljiv ve\u010dstranski poskus vzpostavljanja regionalnega varnostnega sodelovanja pa je bil Svet za zalivsko sodelovanje (GCC) Kuvajta, Katarja, Zdru\u017eenih arabskih emiratov, Bahrajna, Omana in Savdske Arabije. Ta vsebuje skupen obrambni dogovor, po katerem je varnost \u010dlanic razumljena kot nedeljiva, napad na eno pa velja kot napad na vse.<\/p>\n
V Pakistanu, ki razpolaga z okoli 170 jedrskimi konicami, so zagotovili, da pakt ne predvideva avtomati\u010dne obrambe drugih \u010dlanic pakta z njegovim jedrskim oro\u017ejem.<\/p>\n
V Iranu so bili odzivi razli\u010dni. Zunanji minister Abas Arag\u010di je zelo posredno pozdravil muslimansko sodelovanje, s katerim je po njegovem mogo\u010de re\u0161iti vse te\u017eave brez vpletanja tujih sil. \u00bb\u010cas je, da se zanesemo le nase in sprejmemo pravo bratstvo,\u00ab je rekel. Toda v Iranu bi morali biti tudi zaskrbljeni nad zavezni\u0161tvom, saj krepi pozicijo Savdske Arabije, posredno pa se utegne o\u0161ibiti polo\u017eaj hutijevcev. Teh strahov v iranskih odzivih sicer ni bilo zaslediti. Tudi hutijevci so z nadaljevanjem napadov na Savdsko Arabijo po sklenitvi pakta sporo\u010dali, da se ne nameravajo ukloniti.<\/p>\n
V primerjavi z uradnimi iranskimi stali\u0161\u010di je bil precej bolj oster odziv Ebrahima Rezaeija, \u010dlana iranske parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko. \u00bbSavdijci bi morali vedeti, da jim sporazum na papirju s Tur\u010dijo in Pakistanom ne prina\u0161a varnosti, prav tako kot jim je niso prinesla leta enostranskega izkori\u0161\u010danja Ameri\u010danov,\u00ab je rekel.<\/p>\n
V Izraelu so bili odzivi zelo zadr\u017eani, neuradno so zgolj ocenjevali, da dr\u017eave posku\u0161ajo najti druga\u010dno obliko varnostnega sodelovanja po navezanosti na ZDA.<\/p>\n
Zadr\u017eani odzivi iz Izraela,\u00a0Zaliva in Indije<\/p>\n
V Izraelu so bili odzivi zelo zadr\u017eani. Neuradno so ocenjevali, da posku\u0161ajo dr\u017eave najti druga\u010dno obliko varnostnega sodelovanja po navezanosti na ZDA. Vendarle so lahko zaskrbljeni tudi tam, saj posku\u0161a trojica z oblikovanjem pakta nasprotovati vsiljevanju pax israeliana v regiji. Previden je bil tudi odziv v Indiji, sicer dolgoletnem nasprotniku Pakistana. Uradni New Delhi pozorno spremlja razvoj dogodkov in preu\u010duje posledice pakta za indijsko nacionalno varnost in regionalno stabilnost, so sporo\u010dili.<\/p>\n
Brez ve\u010djih odzivov je bilo sprejetje pakta v zalivskih dr\u017eavah. Te so sicer potencialne partnerice zavezni\u0161tva, tudi zato, ker varnostno sodelovanje na ravni GCC \u017ee obstaja. Nekdanji katarski predsednik vlade \u0161ejk Hamad bin Jasim Al Tani je GCC pozval, naj se pridru\u017ei obrambnemu paktu trojice. Vendar bo prej treba prese\u010di nekatera dolgoletna politi\u010dna nesoglasja, predvsem med savdskim dvorom in pala\u010dama v Zdru\u017eenih arabskih emiratih in Katarju. Uradna Doha je previdna glede pakta zaradi tesnih vezi z ZDA, tudi zaradi opori\u0161\u010da Al Udeid, najve\u010djega ameri\u0161kega v regiji. Te\u017eje bo pod istim varnostnim de\u017enikom zdru\u017eiti Savdsko Arabijo in Emirate, saj se razhajajo glede podpore razli\u010dnim vojskujo\u010dim se stranem v Jemnu, Sudanu in Somaliji.<\/p>\n
<\/p>\n ![\"Jedrski](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Wide-2025-11-19T173104Z_348884681_RC2GZHA7SO1X_RTRMADP_3_USA-SAUDI-FORUM-400.webp\")
<\/p>\n
ZDA – Savdska Arabija<\/p>\n
Jedrski dogovor ZDA z Riadom spreminja regijo<\/p>\n
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V Pakistanu so sklenitev varnostnega pakta proslavili kar z velikimi oglasnimi panoji s portreti savdskega prestolonaslednika Mohameda bin…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":187195,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[3984,14871,47178,526,527,47177,4988,5635,37,38,64,47179,3255,63],"class_list":["post-187194","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-bliznji-vzhod","tag-egipt","tag-muslimanski-nato","tag-nato","tag-pakistan","tag-pakt-iz-meke","tag-perzijski-zaliv","tag-savdska-arabija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-svet-za-zalivsko-sodelovanje","tag-turcija","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117073321173578131","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/187194","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=187194"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/187194\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/187195"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=187194"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=187194"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=187194"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"A](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Wide-2026-08-09T081057Z_1144614731_RC2UUMA06MBB_RTRMADP_5_SAUDI-DEFENCE-AGREEMENT-1000.webp\")
<\/p>\n