{"id":187260,"date":"2026-08-11T03:43:13","date_gmt":"2026-08-11T03:43:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/187260\/"},"modified":"2026-08-11T03:43:13","modified_gmt":"2026-08-11T03:43:13","slug":"nametan-kup-kamna-z-ideoloskim-namenom-pocastitve-nespodobne-zgodovine-ne-sodi-v-kulturno-dediscino","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/187260\/","title":{"rendered":"\u201cNametan kup kamna z ideolo\u0161kim namenom po\u010dastitve nespodobne zgodovine ne sodi v kulturno dedi\u0161\u010dino\u201d"},"content":{"rendered":"

Zaradi pobude za razglasitev velikih napisov \u201cTITO\u201d na Sabotinu in nad Dekani za kulturna spomenika lokalnega pomena je potrebno resno za\u010deti razmi\u0161ljati kaj pomeni ustavna dolo\u010dba iz leta 2011, je dogajanje komentiral zgodovinar Jo\u017ee De\u017eman. Dodaja, da \u201cnametan kup kamna z jasno dolo\u010denim ideolo\u0161kim namenom po\u010dastitve nespodobne zgodovine, ne sodi v kulturno dedi\u0161\u010dino\u201d. Podbudi namre\u010d odpirata vpra\u0161anje, kako naj Slovenija obravnava simbole nekdanjega komunisti\u010dnega re\u017eima. Zgodovinar pri tem opozarja na ustavne omejitve in pomen po\u010dastitve re\u017eima, publicist Mitja Ir\u0161i\u010d pa meni, da gre za posledico vse izrazitej\u0161e normalizacije jugonostalgije.<\/p>\n

Mestna ob\u010dina Nova Gorica je na Zavod za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine poslala pobudo tamkaj\u0161nje civilne iniciative za razglasitev kamnite zlo\u017ebe \u201cTITO\u201d na Sabotinu za kulturni spomenik lokalnega pomena. Podobna pobuda naj bi bila pripravljena tudi za velik napis \u201cTITO\u201d nad Dekani.<\/p>\n

Preberite tudi: Dru\u017eina protestno zapustila lokal, ker jih je natakarica nagovorila v srb\u0161\u010dini<\/a><\/p>\n

Za komentar smo prosili zgodovinarja Jo\u017eeta De\u017emana in publicista Mitjo Ir\u0161i\u010da, na Ministrstvo za kulturo pa smo naslovili vpra\u0161anja o tem, kako gledajo na pobudi, ali napisa po njihovem mnenju izpolnjujeta kriterije za kulturni spomenik in ali bi za\u0161\u010dita tak\u0161nih simbolov lahko pomenila precedens za druge simbole nekdanjega komunisti\u010dnega re\u017eima.<\/p>\n

De\u017eman: \u201cVnos v register kulturne dedi\u0161\u010dine je po\u010dastitev\u201d<\/p>\n

Zgodovinar Jo\u017ee De\u017eman ob pobudah opozarja predvsem na vpra\u0161anje ustavnega odnosa do poveli\u010devanja nekdanjega komunisti\u010dnega re\u017eima. \u201cTukaj gre za to, da bo potrebno resno za\u010deti razmi\u0161ljati, kaj pomeni ustavna dolo\u010dba iz leta 2011, da je \u010da\u0161\u010denje Titovega re\u017eima protiustavno,\u201d meni De\u017eman. Ob tem je precej ostro komentiral tudi samo idejo o ohranjanju kamnite zlo\u017ebe z imenom nekdanjega jugoslovanskega voditelja: \u201cTo je pogrevanje premetavanja kamna, to je zelo poganska re\u010d. Premetavanje kamna, vemo, da je to starej\u0161a ali mlaj\u0161a kamena doba.\u201d Po njegovem mnenju pri presoji tak\u0161nih pobud ni mogo\u010de zanemariti zgodovinskega konteksta re\u017eima, ki ga je vodil Josip Broz Tito.<\/p>\n

\"\"Slovenija, Sabotin , 23.04.2014, 23. April 2014
Napis Tito se vidi izpisan pod vrhom Sabotiuna. zgodovina, narava, druzba, politika,
Foto: Bobo<\/p>\n

\u201cDejstvo je, da je re\u017eim, ki ga je vzpostavil, s sistemati\u010dnim in trajnim kr\u0161enjem \u010dlovekovih pravic zani\u010deval \u010dlovekovo dostojanstvo. \u017de zaradi spo\u0161tovanja \u017ertev nadaljnje po\u010dastitve niso mo\u017ene,\u201d pravi De\u017eman. Pravi, da bi razglasitev napisa za kulturno dedi\u0161\u010dino pomenila tudi dolo\u010deno obliko priznanja oziroma po\u010dastitve. \u201cVnos v register kulturne dedi\u0161\u010dine je po\u010dastitev. Je nobilitacija, ki jo Tito ne zaslu\u017ei, in nametan kup kamna z jasno dolo\u010denim ideolo\u0161kim namenom po\u010dastitve nespodobne zgodovine ne sodi v kulturno dedi\u0161\u010dino,\u201d je dejal. \u201cRekel bi, da naj se nehajo sme\u0161iti,\u201d je \u0161e dodal.<\/p>\n

\"\"Zgodovinar dr. Jo\u017ee De\u017eman (Foto: STA)<\/p>\n

Ir\u0161i\u010d: \u201cJasen prikaz, kako dale\u010d je pri\u0161el skrajno levi ekstremizem\u201d<\/p>\n

Publicist Mitja Ir\u0161i\u010d pa v pobudi vidi kot \u0161ir\u0161i znak spreminjanja odnosa do simbolov nekdanjega komunisti\u010dnega sistema. \u201cPobude so jasen prikaz, kako dale\u010d je pri\u0161el skrajno levi ekstremizem v zadnjih letih,\u201d ocenjuje Ir\u0161i\u010d. \u201cK temu je pomembno pripomogla vlada Roberta Goloba, ki je normalizirala deviantno ideologijo jugonostalgije in komunisti\u010dnega apologetstva. \u0160e \u017eive\u010di predstavniki biv\u0161ega re\u017eima in njihovi potomci so dobro razumeli signal, ko je prej\u0161nja vlada ukinila praznik spomina na \u017ertve komunizma in Muzej Slovenske Osamosvojitve. Jasno sporo\u010dilo je bilo: zdaj vas ni treba biti ve\u010d strah javne podpore biv\u0161emu diktatorskemu re\u017eimu, V Sloveniji imamo njihovi potomci zopet popolno oblast\u201d meni.<\/p>\n

\"\"Mitja Ir\u0161i\u010d (Foto: Veronika Savnik)<\/p>\n

Pravi, da je zato mogo\u010de sedanje pobude razumeti kot korak dlje pri rehabilitaciji simbolov nekdanjega re\u017eima. \u201cZato je pri\u0161lo do trenutnih ekstremov, ko bi nekateri \u010drke z imenom krvolo\u010dnega komunisti\u010dnega diktatorja \u2013 ki se je podpisoval pod naloge, s katerimi so kastrirali \u017eive ujetnike in trgali otorke iz maternic \u017eivih ujetnic \u2013 radi predstavljali kot del slovenske dedi\u0161\u010dine. Tak\u0161nim pozivom se je treba odlo\u010dno upreti in jasno povedati, da komunisti\u010dna psihopatija nima prav nobene veze s ponosno dedi\u0161\u010dino slovenstva. V razvitih dr\u017eavah se znajo izolirati od vseh totalitarizmov. Prepri\u010dan sem, da smo tega sposobni tudi mi\u201d,\u00a0dodaja.<\/p>\n

Napis na Sabotinu iz leta 1953, tisti nad Dekani iz 60. let<\/p>\n

Napis \u201cTITO\u201d na Sabotinu je bil postavljen leta 1953. Po osimski razmejitvi je ostal na italijanski strani, leta 1978 pa so ga mladinci in vojaki preselili na slovensko stran. Od takrat ga organizirano vzdr\u017eujejo in ob posebnih prilo\u017enostih osvetljujejo z baklami. Zagovorniki pobude poudarjajo predvsem njegovo simbolno povezavo s Primorsko. Podobna pobuda se pripravlja tudi v Dekanih, kjer je velik napis \u201cTITO\u201d nastal v 60. letih. Zgradili naj bi ga doma\u010dini, prostovoljci in celo osnovno\u0161olci. Denis Opati\u010d iz Zveze borcev Dekani je ob tem dejal, da se morajo ljudje zavedati, da je Tito po njihovem mnenju pomemben za dana\u0161njo podobo Slovenije.<\/p>\n

Ministrstvo za kulturo vpra\u0161ano o morebitnem precedensu<\/p>\n

Prav zaradi vpra\u0161anja, ali gre za \u201cstrokovno vpra\u0161anje varovanja dedi\u0161\u010dine\u201d ali tudi za odnosa dr\u017eave do simbolov nekdanjega totalitarnega re\u017eima, smo se z vpra\u0161anji obrnili na Ministrstvo za kulturo. Vpra\u0161ali smo ali podpirajo oziroma pozdravljajo prizadevanja za za\u0161\u010dito teh napisov in ali meni, da izpolnjujeta kriterije za kulturni spomenik, ali obstaja nevarnost, da bi razglasitev napisov \u201cTITO\u201d za kulturna spomenika ustvarila precedens za za\u0161\u010dito tudi drugih simbolov komunisti\u010dnega re\u017eima in \u010de bi Zavod za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine ugotovil, da napis nad Dekani izpolnjuje kriterije, ali menijo, da je primerno javno financirati oziroma iz javnih sredstev vzdr\u017eevati, obnavljati ali osvetljevati simbole Tita, \u010de bodo ti razgla\u0161eni za kulturno dedi\u0161\u010dino. Odgovore objavimo, ko jih prejmemo.<\/p>\n

Sara Kova\u010d<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Zaradi pobude za razglasitev velikih napisov \u201cTITO\u201d na Sabotinu in nad Dekani za kulturna spomenika lokalnega pomena je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":187261,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[7251,36760,1252,59,61,62,37,58,60,38,6142],"class_list":["post-187260","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-izpostavljeno","tag-joze-dezman","tag-kulturna-dediscina","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-tito"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117074815114279718","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/187260","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=187260"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/187260\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/187261"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=187260"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=187260"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=187260"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}