Copernicus<\/a> ka\u017eejo, da je bila leto\u0161nja prva polovica poletja v zahodni Evropi izjemno vro\u010da. Povpre\u010dna temperatura v juniju in juliju je dosegla 21,62 stopinje Celzija, kar je 2,79 stopinje ve\u010d od povpre\u010dja za obdobje 1991\u20132020.<\/p>\nRazmere po Evropi sicer niso bile enotne. Med zahodom in vzhodom celine je bilo opazno temperaturno nasprotje \u2013 medtem ko so zahodno Evropo zaznamovale izrazite vro\u010dine, je bilo v vzhodni Evropi in Skandinaviji precej hladneje. Tudi v Nem\u010diji je bil jugozahod ob\u010dutno toplej\u0161i od severovzhoda.<\/p>\n
\u0160tirje vro\u010dinski valovi od maja<\/p>\n
\u010ceprav je bil julij na ravni celotne Evrope \u0161ele enajsti najtoplej\u0161i v zgodovini meritev, je bila vro\u010dina v zahodni Evropi izjemna po svojem trajanju. Od maja so tam zabele\u017eili kar \u0161tiri vro\u010dinske valove, kar je za to obmo\u010dje nenavadno veliko.<\/p>\n
V \u0161tevilnih delih Evrope so se hkrati nadaljevale su\u0161ne razmere. Julija je bilo bolj suho od povpre\u010dja predvsem na Iberskem polotoku, v Franciji, Nem\u010diji, Avstriji, na Mad\u017earskem in v Veliki Britaniji. Vla\u017enost povr\u0161inskih tal je bila v zahodni Evropi celo ni\u017eja kot julija 2022, ki je veljal za eno najbolj su\u0161nih poletij v zadnjih letih.<\/p>\n
\u00bbKo se tla izsu\u0161ijo, izgubijo sposobnost naravnega hlajenja, zato se vro\u010dina \u0161e la\u017eje stopnjuje,\u00ab je pojasnila Samantha Burgess, strate\u0161ka vodja za podnebje pri Copernicusu. Po njenem gre za jasen primer, kako podnebne spremembe krepijo skrajne vremenske pojave, saj se vro\u010dina in su\u0161a medsebojno \u0161e dodatno stopnjujeta.<\/p>\n
Posledice su\u0161e so bile vidne tudi na rekah. Vodostaji so bili v \u0161tevilnih prizadetih obmo\u010djih ob\u010dutno pod dolgoletnim povpre\u010djem, ponekod pa so dosegli izjemno nizke vrednosti. Med bolj prizadetimi so bile Sena, Ren in Donava.<\/p>\n
Rekordno topla tudi morja<\/p>\n
Rekordne temperature so julija izmerili tudi v svetovnih morjih. Povpre\u010dna temperatura morske povr\u0161ine zunaj polarnih obmo\u010dij je dosegla 20,96 stopinje Celzija, kar je najvi\u0161ja vrednost za julij, odkar potekajo meritve. Prej\u0161nji rekord, 20,89 stopinje, je bil izmerjen julija 2023.<\/p>\n
Posebej visoke temperature so bile ob atlantski obali in v zahodnem Sredozemlju, kjer so zabele\u017eili rekordno tople morske razmere in izrazite morske vro\u010dinske valove.<\/p>\n
Na globalni ravni je bil julij s povpre\u010dno temperaturo okoli 16,90 stopinje Celzija skupaj z julijem 2024 drugi najtoplej\u0161i doslej. Rekord \u0161e vedno pripada juliju 2023, ko je bila povpre\u010dna temperatura 16,95 stopinje. Leto\u0161nji julij je bil tako pribli\u017eno 1,47 stopinje toplej\u0161i od predindustrijskega povpre\u010dja.<\/p>\n
K vi\u0161jim temperaturam oceanov bi lahko v prihodnjih mesecih prispeval tudi pojav El Ni\u00f1o, ki se trenutno razvija v ekvatorialnem delu Tihega oceana in naj bi se \u0161e okrepil.<\/p>\n
Podatke o temperaturah, padavinah, morskem ledu in drugih podnebnih kazalnikih redno objavlja podnebna slu\u017eba Copernicus. Njene analize temeljijo na milijardah meritev satelitov, ladij, letal in vremenskih postaj po vsem svetu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Zahodna Evropa je bila v leto\u0161njem juniju in juliju najtoplej\u0161a doslej. Povpre\u010dna temperatura je bila skoraj tri stopinje…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":187587,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,37,38],"class_list":["post-187586","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-slovene","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117076199209726384","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/187586","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=187586"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/187586\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/187587"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=187586"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=187586"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=187586"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}