Italijanska premierka Giorgia Meloni in danska predsednica vlade Mette Frederiksen sta spletli precej nenavadno politi\u010dno zavezni\u0161tvo. Prihajata iz razli\u010dnih politi\u010dnih tradicij \u2013 Meloni je ena najvidnej\u0161ih predstavnic evropske desnice, Frederiksen pa socialdemokratka \u2013 vendar sta pri migracijah v zadnjih letih pri\u0161li do zelo podobnih stali\u0161\u010d.\u00a0<\/p>\n
Posebno simboliko njunemu sodelovanju daje tudi dejstvo, da sta trenutno edini \u017eenski predsednici vlad med dr\u017eavami \u010dlanicami Evropske unije. Kljub razli\u010dnima politi\u010dnima in geografskima izhodi\u0161\u010dema sami poudarjata, da ju povezuje skupna predstava o tem, kaj mora Evropa za\u0161\u010dititi. In to je po njunem mnenju evropski na\u010din \u017eivljenja ter kr\u0161\u010danska kultura.<\/p>\n
V skupni izjavi, objavljeni v ponedeljek, sta v ospredje postavili nasprotovanje \u00bbnenadzorovanemu priseljevanju\u00ab. Obe zatrjujeta, da sta tako doma kot na evropski ravni zagovarjali stro\u017ejo migracijsko politiko, posledice nezakonitih migracij pa povezujeta z ve\u010djim pritiskom na javne storitve, zmanj\u0161evanjem zaupanja v institucije in varnostnimi problemi. \u0160e posebej izpostavljata tujce brez pravice do bivanja, ki storijo nasilna kazniva dejanja, trgovino z drogami ali spolne delikte. Po njunem prepri\u010danju evropske dr\u017eave tak\u0161nih ljudi ne bi smele le obsoditi, ampak bi morale imeti tudi dejansko mo\u017enost, da jih odstranijo iz dr\u017eave.<\/p>\n
Italija in Danska sta po nedavni migracijski krizi v \u0161panski Ceuti prevzeli pobudo pri pismu evropskim institucijam, ki ga je podprlo 22 dr\u017eav \u010dlanic. Podpisnice so zahtevale u\u010dinkovitej\u0161e varovanje zunanjih meja, bolj usklajen boj proti nezakonitim migracijam in zmanj\u0161evanje dejavnikov, zaradi katerih se ljudje brez pravice do bivanja odlo\u010dajo za pot proti Evropi. Obe premierki sta se tako postopoma uveljavili med najglasnej\u0161imi evropskimi zagovorniki zaostrovanja migracijske politike \u2013 \u010deprav do tega stali\u0161\u010da nista pri\u0161li iz istega ideolo\u0161kega tabora.<\/p>\n
Eden njunih najbolj konkretnih predlogov je vzpostavljanje centrov za vra\u010danje migrantov v tretjih dr\u017eavah oziroma drugih re\u0161itev zunaj ozemlja EU. Gre za model, ki ga je Italija \u017ee posku\u0161ala razviti z Albanijo, ideja tako imenovanih \u00bbreturn hubs\u00ab pa je medtem postala del \u0161ir\u0161e evropske razprave o tem, kako vra\u010dati ljudi, katerih pro\u0161nje za azil so bile zavrnjene ali nimajo druge pravne podlage za bivanje v Uniji. Po njunem mnenju mora Evropa iskati nove na\u010dine, kako zagotoviti, da odlo\u010ditev o vrnitvi ne ostane zgolj na papirju.<\/p>\n
Melonijeva in Frederiksenova trdita, da spo\u0161tovanje zakonov samo po sebi ni dovolj: od ljudi, ki \u017eivijo v evropskih dr\u017eavah, je treba pri\u010dakovati tudi spo\u0161tovanje evropskih vrednot. Pri tem izrecno poudarjata, da to ne velja samo za nezakonite migrante, temve\u010d tudi za milijone tujcev, ki v Evropi \u017eivijo povsem zakonito. Migracijsko vpra\u0161anje tako premikata z obmo\u010dja nadzora meja na precej \u0161ir\u0161e podro\u010dje integracije, kulture in pravil skupnega \u017eivljenja.<\/p>\n
Obe govorita o potrebi po za\u0161\u010diti skupnih evropskih vrednot in evropske kr\u0161\u010danske kulturne dedi\u0161\u010dine. S tem vpra\u0161anje migracij ni ve\u010d predstavljeno zgolj kot vpra\u0161anje, koliko ljudi lahko Evropa sprejme in koga lahko vrne, temve\u010d tudi kot vpra\u0161anje, kak\u0161no dru\u017ebo \u017eeli Evropa ohraniti. Za zdaj je ta del njunega sporo\u010dila precej manj konkreten od zahtev glede meja in vra\u010danja migrantov.<\/p>\n
Kaj bi \u00bbza\u0161\u010dita evropskega na\u010dina \u017eivljenja\u00ab sploh pomenila v praksi?<\/p>\n
Pogledali smo \u0161e nekaj ostalih stali\u0161\u010d in re\u0161itev tako italijanske kot tudi danske vlade ter izlu\u0161\u010dili, kaj bi lahko z za\u0161\u010dito evropskega na\u010dina \u017eivljenja mislili obe premierki.<\/p>\n
Najbolj o\u010diten za\u010detek je podro\u010dje, na katerem sta se Meloni in Frederiksen \u017ee politi\u010dno povezali: izgon tujcev, ki zagre\u0161ijo huda kazniva dejanja. Toda precej zanimivej\u0161i del se za\u010dne pri ljudeh, ki v Evropi ostanejo. Tu se pojavi vpra\u0161anje, kaj pravzaprav pomeni zahteva, naj poleg zakonov spo\u0161tujejo tudi evropske vrednote. Danska ponuja zelo konkreten odgovor: integracija tam ni razumljena zgolj kot odsotnost kriminala, ampak vse bolj kot kombinacija jezika, dela, poznavanja dru\u017ebe in dejanskega sodelovanja v njej. Za stalno prebivanje so med zahtevami znanje dan\u0161\u010dine in zaposlenost, eno izmed dodatnih meril pa je mogo\u010de izpolniti tudi z izpitom iz aktivnega dr\u017eavljanstva ali z najmanj enoletnim sodelovanjem v dru\u0161tvu oziroma drugi obliki civilne dru\u017ebe.<\/p>\n
\u0160e bolj izrazita postane ta logika pri dr\u017eavljanstvu. Kdor \u017eeli postati danski dr\u017eavljan z naturalizacijo, mora praviloma izpolniti pogoje glede dol\u017eine bivanja, jezika, samostojnega pre\u017eivljanja in poznavanja dr\u017eave. Poleg tega mora podpisati izjavo o lojalnosti Danski in danski dru\u017ebi ter se zavezati spo\u0161tovanju danskega prava, ustave, temeljnih vrednot in demokrati\u010dnih na\u010del.\u00a0<\/p>\n
\u0160e bolj neposreden primer ponuja danska ureditev za tuje verske voditelje. Duhovnik, imam, misijonar ali drug verski delavec, ki \u017eeli na Danskem pridobiti dovoljenje za bivanje, mora podpisati izjavo, da bo spo\u0161toval danske zakone, pri \u010demer so posebej navedeni svoboda izra\u017eanja, verska svoboda, enakost spolov, pravice \u017eensk, spolna usmerjenost in prepoved diskriminacije. Za podalj\u0161evanje dovoljenja mora opraviti tudi program iz danskega dru\u017einskega prava, individualnih pravic in demokracije. Danska gre \u0161e korak dlje pri tujih verskih pridigarjih, za katere oblasti ocenijo, da predstavljajo nevarnost za javni red. \u017de od leta 2017 obstaja javni sankcijski seznam oseb, ki jim je lahko prepovedan vstop v dr\u017eavo zaradi njihovega delovanja kot verskih pridigarjev.\u00a0<\/p>\n
Podoben princip velja za denar. Danska ima zakonodajo, ki omogo\u010da prepoved sprejemanja ve\u010djih donacij od oseb, organizacij, tujih oblasti ali z njimi povezanih struktur, ki sku\u0161ajo z denarjem spodkopavati demokracijo, temeljne svobo\u0161\u010dine ali \u010dlovekove pravice. Za organizacije in posameznike na Danskem je prepovedano v dvanajstih mesecih od osebe ali organizacije na tak\u0161nem seznamu sprejeti donacije v skupni vrednosti nad 10.000 danskih kron.<\/p>\n
Za\u0161\u010dita ve\u010dinske dru\u017ebe pred pri\u0161leki<\/p>\n
Frederiksenina vlada je januarja 2025 predstavila 22 ukrepov proti tako imenovanemu negativnemu socialnemu nadzoru. Paket med drugim obravnava prisilne odnose in poroke, tako imenovana prevzgojna potovanja otrok v tujino, vzporedne pravne prakse ter pomo\u010d ljudem, ki se zaradi upora dru\u017einskim ali skupnostnim pravilom znajdejo v nevarnosti. Za obdobje 2025\u20132028 je dr\u017eava samo za pomo\u010d in varnost \u017ertvam negativnega socialnega nadzora predvidela ve\u010d kot 90 milijonov danskih kron.<\/p>\n
Za\u0161\u010dita evropskega na\u010dina \u017eivljenja v tak\u0161ni interpretaciji ne pomeni samo za\u0161\u010dite ve\u010dinske dru\u017ebe pred pri\u0161leki, ampak tudi za\u0161\u010dito posameznika znotraj njegove lastne skupnosti. \u017denska mora imeti pravico zapustiti mo\u017ea, \u010deprav ji versko ali dru\u017einsko okolje tega ne priznava. Mlad \u010dlovek mora imeti mo\u017enost izbrati partnerja. Dekle mora imeti enako pravico do izobra\u017eevanja in samostojnega \u017eivljenja kot fant. Posameznik mora smeti opustiti vero, postati manj veren ali \u017eiveti druga\u010de od svoje dru\u017eine, ne da bi zaradi tega ostal brez za\u0161\u010dite dr\u017eave.\u00a0<\/p>\n
Kar je zna\u010dilnost Giorgie Meloni je tudi ne samo prepre\u010devanje praks, ki so v nasprotju z evropskimi normami, ampak aktivnej\u0161e ohranjanje kulturne dedi\u0161\u010dine, iz katere so te norme zgodovinsko zrasle. Sem bi lahko sodili varovanje cerkva in sakralne umetnosti, ohranjanje tradicionalnih praznikov ter ve\u010dji poudarek na kr\u0161\u010danstvu pri pou\u010devanju evropske zgodovine in kulture.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Italijanska premierka Giorgia Meloni in danska predsednica vlade Mette Frederiksen sta spletli precej nenavadno politi\u010dno zavezni\u0161tvo. Prihajata iz…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":187751,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,37,38],"class_list":["post-187750","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-slovene","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117076714158592422","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/187750","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=187750"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/187750\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/187751"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=187750"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=187750"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=187750"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}