{"id":188082,"date":"2026-08-11T17:32:13","date_gmt":"2026-08-11T17:32:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/188082\/"},"modified":"2026-08-11T17:32:13","modified_gmt":"2026-08-11T17:32:13","slug":"podgorsek-v-kmetijstvu-izpad-pridelka-od-50-do-100-odstoten","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/188082\/","title":{"rendered":"Podgor\u0161ek: V kmetijstvu izpad pridelka od 50- do 100-odstoten"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jo\u017ee
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJo\u017ee Podgor\u0161ek na novinarski konferenci Arsa. Foto: MMC RTV SLO\/zajem zaslona<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Kot je na novinarski konferenci Agencije RS za okolje (Arso) v Ljubljani povedal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), je ob vro\u010dini in su\u0161i izpad pridelka pri \u017eitih od 30- do 50-odstoten.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tGregor\u010di\u010d: Prihodnji teden konec najhuj\u0161e vro\u010dine, su\u0161e in po\u017earne ogro\u017eenosti<\/a><\/p>\n

“\u017de prvi su\u0161ni val je spomladi bistveno zmanj\u0161al odkose krme, prav tako pridelke \u017eit v marsikaterem delu Slovenije. Poleti je pri\u0161el \u017eal nov vro\u010dinski val, ki \u0161e kar traja, kjer je kombinacija pomanjkanja vode in visokih temperatur za rastline pogubna,” je katastrofalne razmere v kmetijstvu opisal Jo\u017ee Podgor\u0161ek.<\/p>\n

Nekateri pridelovalci koruze so \u017ee za\u010deli spravilo, da bi re\u0161ili, kar se re\u0161iti da, je pojasnil. Koli\u010dina pridelka bo ponekod manj\u0161a tudi za od 80 do 90 odstotkov, zlasti na prodnatih tleh, na Kr\u0161kem in Menge\u0161kem polju pridelka prakti\u010dno ni, je povedal. Drugod bo padec glede na obi\u010dajno pridelavo verjetno blizu 50-odstoten, je dodal.<\/p>\n

\u017de prvi su\u0161ni val v spomladanskem obdobju je bistveno zmanj\u0161al odkose krme, na nekaterih travnikih jih sploh ni. Travne povr\u0161ine so prakti\u010dno povsem suhe, in sicer tudi na obmo\u010djih, kjer tega obi\u010dajno nismo vajeni, denimo, na gorskih hribovskih obmo\u010djih, je ponazoril.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Su\u0161a
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSu\u0161a je zdesetkala pridelke. Foto: \u017diga \u017divulovi\u0107 jr.\/BoBo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPrisilno dozorevanje<\/p>\n

Pri trajnih nasadih po Podgor\u0161kovih besedah ugotavljajo prisilno dozorevanje plodov, to velja tudi za vinsko trto in jagode, kar zagotovo pomeni ni\u017eji pridelek in slab\u0161o kakovost.<\/p>\n

Pri nekaterih sadnih vrstah \u017ee opa\u017eajo odpadanje listja, denimo pri hru\u0161kah, \u0161e posebej tam, kjer so tla bolj prodnata in kjer ni namakanja.<\/p>\n

Z izzivi se spoprijemajo tudi sladkovodne ribogojnice, kjer je te\u017eava tako koli\u010dina kot temperatura vode. “Nekateri so enostavno prekinili krmljenje, izpadi bodo, prirastov ni, ker gre zgolj za fazo pre\u017eivetja,” je povzel Podgor\u0161ek.<\/p>\n

Spregovoril je tudi o \u0161kodi v gozdovih. Hrasti \u017ee rumenijo, kot bi bila jesen, najhuj\u0161e pa \u0161e pri\u010dakujejo zaradi napada podlubnikov. “Smrekov lubadar bo imel verjetno eno generacijo ve\u010d, smreka pa ne bo imela dovolj vode, da bi se lahko naravno borila, torej zasmolila obode. Tu je po izku\u0161njah preteklih let kar veliko tveganje,” je poudaril.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV gozdovih bo jeseni zaradi su\u0161e velika nevarnost napadov podlubnika. Foto: BoBo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tNevarnost podlubnikov<\/p>\n

Lastnikom gozdov v zbornici svetujejo, naj spremljajo svoje gozdove in pravo\u010dasno za\u010dnejo odstranjevati napadena drevesa, “da \u010dim bolj zajezimo morebitno \u0161irjenje podlubnikov in lahko re\u010demo kar katastrofo na podro\u010dju gozdarstva”.<\/p>\n

Potro\u0161nike pa je predsednik KGZS-ja pozval, naj dajo, ko se odlo\u010dajo za nakup pri kmetih ali pri trgovski verigi, prednost slovenskemu kmetu, “da bomo lahko vsaj tisto, kar bomo pridelali, prodali in ne nazadnje nadaljevali kmetijstvo”.<\/p>\n

\t\t\t\tOgromna \u0161koda v kmetijstvu in naravi<\/p>\n

\t\tNamakanje, kjer je to mogo\u010de<\/p>\n

Eno klju\u010dnih priporo\u010dil KGZS-ja v aktualnih razmerah je, naj kmetovalci upo\u0161tevajo navodila javne slu\u017ebe kmetijskega svetovanja. Tam, kjer je mogo\u010de namakanje, naj namakajo, glede na to, da vode zmanjkuje, pa bo treba razmi\u0161ljati o racionalni rabi vode, u\u010dinkovitem namakanju, je pozval.<\/p>\n

Ob tem upa na ukrepe za zadr\u017eevanje vode, kadar je je dovolj, da se jo lahko nato uporabi v tako su\u0161nih obdobjih, kakr\u0161no je aktualno.<\/p>\n

Bodo pa, tako Podgor\u0161ek, potrebni tudi dolgoro\u010dni sistemski ukrepi. Pove\u010dati bo treba organsko snov v tleh, da se bo zadr\u017eala \u010dim ve\u010dja koli\u010dina vlage, vode in tudi hranil v tleh, je poudaril. Prav tako se je zavzel za kolobarjenje, na katerega se na podro\u010dju kmetijstva pogosto pozablja, in okopavanje, denimo pri koruzi.<\/p>\n

“Kaj narediti? \u010carobne pal\u010dke ni. \u010ce bi jo imeli, ne bi stali tukaj, ker bi re\u0161ili te\u017eavo, pa je ne moremo tako na hitro,” je sklenil Podgor\u0161ek.<\/p>\n

\t\t\t\tBruselj odobril denar za slovenske kmete<\/p>\n

\t\tPoziv k \u010dimprej\u0161njemu popisu \u0161kode<\/p>\n

Sindikat kmetov Slovenije je pozval k \u010dimprej\u0161njemu popisu \u0161kode in pomo\u010di najbolj prizadetim kmetijam. Kmetje so svoje obveznosti glede ozelenitve opravili pravo\u010dasno, saj so zemlji\u0161\u010da obdelali in posejali v predpisanih rokih. \u017dal pa zaradi izjemno su\u0161nih razmer seme marsikje ni vzklilo in zelena odeja ni nastala, so v sindikatu kmetov navedli v sporo\u010dilu za javnost.<\/p>\n

“Na vremenske razmere kmetje ne morejo vplivati, zato se nam zdi pomembno in pravi\u010dno, da v tak\u0161nih primerih ne bi bili sankcionirani. Kmetje so namre\u010d svoje delo opravili ter imeli tudi stro\u0161ke z obdelavo zemlje in nakupom semena,” so poudarili.<\/p>\n

Zato zahtevajo, da se na obmo\u010djih, ki jih je prizadela su\u0161a, leto\u0161nja zahteva glede ozelenitve ustrezno prilagodi oziroma da se kmetov zaradi nevzklile ozelenitve ne sankcionira. “Ker so kmetje svoje obveznosti opravili pravo\u010dasno in v skladu s predpisanimi roki, zahtevamo, da se jim opravljeno delo prizna in tudi ustrezno pla\u010da, saj ozelenitev ni vzklila zaradi vi\u0161je sile, na katero kmetje niso imeli vpliva,” so navedli in ozna\u010dili razmere za zelo resne, predvsem na \u017eivinorejskih kmetijah, kjer so zaradi su\u0161e pridelali bistveno manj krme kot sicer. Marsikateri kmet je \u017ee za\u010del uporabljati krmo, ki bi jo sicer potreboval v zimskih mesecih, zaloge pa so \u017ee zdaj premajhne, so opozorili.<\/p>\n

“\u010ce se bodo take razmere nadaljevale, bodo morali kmetje krmo kupovati, pri \u010demer nas upravi\u010deno skrbi tudi, ali bo krme na trgu sploh dovolj za vse potrebe,” so dodali.<\/p>\n

Zahtevajo tudi, da se \u010dim prej pristopi k popisu in oceni \u0161kode ter poi\u0161\u010de mo\u017enosti za pomo\u010d najbolj prizadetim kmetijam: “Za \u0161tevilne dru\u017einske kmetije, predvsem \u017eivinorejske, ne gre ve\u010d samo za leto\u0161nji pridelek, ampak za vpra\u0161anje, kako bodo zagotovile krmo za \u017eivali in pre\u017eivele prihajajo\u010de mesece.”<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Jo\u017ee Podgor\u0161ek na novinarski konferenci Arsa. Foto: MMC RTV SLO\/zajem zaslona Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":188083,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[47366,182,35495,24577,59,61,62,37,58,60,38,1146],"class_list":["post-188082","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-izpad-pridelka","tag-kmetijstvo","tag-koruza","tag-namakanje","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-susa"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117078075015885745","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/188082","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=188082"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/188082\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/188083"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=188082"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=188082"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=188082"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}