{"id":188446,"date":"2026-08-12T05:32:07","date_gmt":"2026-08-12T05:32:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/188446\/"},"modified":"2026-08-12T05:32:07","modified_gmt":"2026-08-12T05:32:07","slug":"slovenka-o-zivljenju-v-afriki-rekli-so-da-je-to-ena-najbolj-neumnih-idej","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/188446\/","title":{"rendered":"Slovenka o \u017eivljenju v Afriki: Rekli so, da je to ena najbolj neumnih idej"},"content":{"rendered":"

22-letna Maribor\u010danka \u0161tudira ra\u010dunalni\u0161tvo in poslovanje (angl.\u00a0business) na Univerzi\u00a0Minerva, ki je zasebna reziden\u010dna univerza s sede\u017eem v San Franciscu v Kaliforniji. \u0160tudentje s te univerze\u00a0vsako leto prebivajo\u00a0v drugi dr\u017eavi na drugi celini, tako da se skupaj selijo iz dr\u017eave v dr\u017eavo in so tudi na ra\u010dun tega med seboj zelo povezani. Tudi na ta na\u010din se je povezala s so\u0161olkama, s katerima se je za\u010dela ukvarjati z razli\u010dnimi projekti.<\/p>\n

Z ustanovitvijo neprofitne produkcijske organizacije CRUX se je rodil\u00a0projekt snemanja dokumentarnega filma o podnebnih spremembah in dojemanju mladih. Po njihovem opa\u017eanju zaradi teh \u0161tevilni mladi postajajo \u017eiv\u010dni in anksiozni. Zadnje mesece pre\u017eivljajo v Afriki, kjer so se dodobra spoznale s tamkaj\u0161njim na\u010dinom \u017eivljenja, kulture in navad. Pot\u00a0jih je peljala skozi Zimbabve, Zambijo, Malavi, Tanzanijo, Ugando in nazadnje Kenijo, od koder se nam je oglasila Gaja \u0110ukanovi\u0107 Babi\u010d.<\/p>\n

Gaja, pozdrav v Kenijo. Ravno ste sredi snemanja dokumentarca, lahko poveste kaj ve\u010d o tem projektu? Kako poteka proces?<\/p>\n

Ideja se je rodila lani, potem pa smo na za\u010detku leta za\u010deli vse skupaj organizirati. Za\u010delo se je zbiranje finan\u010dnih sredstev, prijavljanje na razli\u010dne razpise, pa iskanje posameznikov, ki so del na\u0161ega dokumentarnega filma. Sledila je \u0161e vsa logisti\u010dna priprava, pa kje bomo dobili avto za pot iz Harareja v Nairobi, ker v nekaterih dr\u017eavah za najem zahtevajo tudi po petdeset tiso\u010d evrov.<\/p>\n

\"Gaja<\/p>\n

Gaja \u0110ukanovi\u0107 Babi\u010d
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Na snemanju je veliko sprememb, mora\u0161 biti prilagodljiv, stvari se zgodijo, ko najmanj pri\u010dakuje\u0161. Veliko je dogovarjanja z gosti v dokumentarcu, ponavadi snemamo deset dni s posamezno osebo, prej opravimo veliko klicev in\u00a0pogovorov.\u00a0Sledimo temu, kaj po\u010dnejo \u010dez dan, ko vodijo svoje projekte, ko so z dru\u017einami, da jih spoznamo v celoti, tudi njihovo \u010dlove\u0161ko plat, ne samo dela. Potem pa je ogromno debat, kaj vklju\u010diti, \u010desa ne \u2026 to vzame ve\u010dino \u010dasa. U\u010dimo se sproti, nismo profesionalci na podro\u010dju snemanja filmov, vendar\u00a0v delu res u\u017eivamo. Ni nujno, da bom to po\u010dela vse \u017eivljenje, mi pa to delo daje res ogromno.<\/p>\n

Najprej smo imeli na\u010drt, da bi \u0161li iz Ju\u017ene Afrike, iz Cape Towna do Nairobija v Keniji, pa smo potem na\u010drt nekoliko spremenili in iskali varnej\u0161e dr\u017eave, v katerih ni nobenih politi\u010dnih sporov in je manj kriminala, sploh zato, ker smo \u0161li za dalj\u0161e obdobje.<\/p>\n

\"V<\/p>\n

V Afriki snema dokumentarec o tem, kako mladi dojemajo problematiko podnebnih sprememb.
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Glede na vse skupaj verjamem, da je vsak dan druga\u010den, da vam ni dolg\u010das. Ste pri\u010dakovali, da bo \u017eivljenje v Afriki tak\u0161no, ali vas je kaj posebej presenetilo?<\/p>\n

Glede na to, da imamo nekaj so\u0161olcev iz teh dr\u017eav, so nam malce povedali, kako je, vendar so vsi nekoliko pretiravali o\u00a0slabih straneh.\u00a0Potem je tu \u0161e slika, ki jo imamo iz nekih stereotipnih predstav v medijih. Ponavadi so najglasnej\u0161i ljudje, ki niso bili nikoli niti blizu tem dr\u017eavam, tako da smo glede na vse, kar smo sli\u0161ale, pri\u010dakovale velikansko avanturo. \u0160tevilni so nas opozarjali predvsem na to, da so ceste precej slabe, da bodo policisti zahtevali podkupnine, da ne smemo nikoli voziti pono\u010di, ker je veliko razli\u010dnih nevarnosti divjih \u017eivali, pa da moramo ves \u010das ekstremno paziti na svoje imetje in filmsko opremo.<\/p>\n

Veliko posameznikov\u00a0nam je reklo, tudi tisti, ki prebivajo v Afriki, da je to ena najbolj neumnih idej, ki so jih sli\u0161ali \u2013\u00a0da gremo sami mladi prevozit\u00a0Afriko (smeh, op. p.). A res je \u0161lo vse gladko, nikjer nismo imeli nobenih te\u017eav, mogo\u010de tudi zato, ker smo se pripravili na negativen razplet. V Zimbabveju imajo resda nekoliko slab\u0161e ceste, tudi policisti so nam do zdaj skoraj vedno pomagali, v Ugandi so dvakrat hoteli podkupnino, pa smo se naredili neumne, da ne razumemo, in so nas pustili. Tudi pono\u010di ni bilo nobenih te\u017eav.<\/p>\n

Niste bivali samo v eni dr\u017eavi, temve\u010d kar \u0161tirih, pa prej ste \u017ee omenili stereotipne predstave o Afriki, zaradi\u00a0<\/p>\n

\"Gaja<\/p>\n

Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

katerih v ve\u010dini kar ena\u010dimo vse dr\u017eave med sabo. Upravi\u010deno?<\/p>\n

Je nekaj podobnosti, vendar je to tako, kot \u010de bi med seboj primerjali balkanske dr\u017eave. Tako je tudi pri dr\u017eavah vzhodne Afrike, ki imajo med seboj podobno kulturo. Tudi hrana je podobna, ljudje so zelo prijazni in vedno ho\u010dejo pomagati, zelo mo\u010dna je skupnost, imajo pa vsi podobne probleme s korupcijo in politiko. V mestih je vedno gne\u010da, so pa ljudje v ve\u010dini zelo spro\u0161\u010deni, naravnani na “afri\u0161ki” \u010das, kar pomeni, da pridejo vsaj pol ure pozneje od dogovorjenega, sploh v Ugandi in Keniji. Se pa povsod tudi pozna, da so jih kolonizirali Angle\u017ei.<\/p>\n

Katere pa so glavne razlike, predvsem \u010de govoriva o Malaviju, Zimbabveju, Ugandi in Keniji, kjer ste prebivali najdlje oziroma ste \u0161e zdaj?<\/p>\n

Mogo\u010de ne toliko med posameznimi dr\u017eavami, predvsem so velike razlike v \u017eivljenju v mestu in na vasi. \u010ce bi morala omeniti eno lastnost za vsako dr\u017eavo, v kateri smo bivale dlje \u010dasa, bi rekla, da imajo v Ugandi prav vsak dan zabave, temu dajejo res velik pomen. V Keniji, kjer smo zdaj \u2013\u00a0Nairobi je od vseh mest najbolj razvit, veliko je stolpnic.\u00a0Za Kenijce je tudi zna\u010dilno, da protestirajo, \u010de je\u00a0kaj narobe, ker v nekaterih drugih dr\u017eavah zaradi strahu pred policijo tega ni.<\/p>\n

Zelo so \u017eeljni boja po svobodi, gredo na ceste, \u010de imajo ob\u010dutek, da se jim godi krivica. V Malaviju mi je bil na primer\u00a0izredno zanimiv univerzitetni \u0161olski sistem, ker univerza sprejme \u0161tiri tiso\u010d \u0161tudentov, \u010deprav za to nimajo kapacitet, potem pa se do konca \u0161tudija zgodi res velik osip, ker je sistem narejen tako, da lahko zelo hitro pade\u0161. In ko enkrat pade\u0161,\u00a0se ne more\u0161 vpisati na drugo fakulteto, preprosto\u00a0izpade\u0161 iz sistema. Tako da je pritisk\u00a0na tiste, ki nimajo toliko finan\u010dnih sredstev, resni\u010dno ogromen.<\/p>\n

\"Gaja<\/p>\n

Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Velika razlika je med bogatimi in revnimi. Stanovala sem pri prijateljih, ki spadajo med zelo bogate, imajo svojega kuharja, nikoli ni te\u017eav z elektriko, vodo, potem pa so tu \u0161e ljudje, ki prebivajo v barakarskih naseljih, v kontejnerjih, tega je\u00a0v Nairobiju veliko. Star\u0161i v\u010dasih otrok ne morejo poslati v \u0161olo, pa \u0161olnina zna\u0161a 24 evrov na leto, ampak dostikrat si ne morejo niti tega privo\u0161\u010diti.<\/p>\n

Tu v Nairobiju je velikansko smeti\u0161\u010de, kjer smo tudi snemali, in otroci iz elektronskih naprav topijo baker in ga prodajajo naprej, da pomagajo star\u0161em. Je pa res, da se ljudje, \u010de jim tukaj ne uspe v mestih,\u00a0pogosto selijo nazaj na vas, kjer imajo ponavadi kak\u0161ne sorodnike. Druga\u010de je na primer v Ju\u017enoafri\u0161ki republiki, kjer je zaradi segregacije in kolonializma precej druga\u010de, zato so \u010dedalje ve\u010dja barakarska naselja, posledi\u010dno je ve\u010d\u00a0tudi nasilja, alkohola, drog \u2026<\/p>\n

Na vaseh se \u0161e toliko bolj \u010duti ta skupnost, nimajo telefonov, elektrike, kljub kdaj o\u010ditnemu pomanjkanju pa dr\u017eijo skupaj.<\/p>\n

\"Gaja<\/p>\n

Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Kako pa je z nastanitvami \u2013\u00a0kje stanujete zdaj, ko ste v Keniji?<\/p>\n

To je prednost tega, da imamo toliko prijateljev in so\u0161olcev prakti\u010dno po vsem svetu. Zdaj bivamo pri teti ene izmed prijateljev. Enako velja za Zimbabve in tudi Malavi ter Ugando. Recimo iz Malavija do Ugande\u00a0je 2.200 kilometrov, to je pet dni vo\u017enje, tako da smo potem na\u0161li tudi kak\u0161ne hotele in sobe.<\/p>\n

Omenili ste \u017ee ljudi, njihovo spro\u0161\u010denost in prijaznost. Ste imeli kljub temu kak\u0161no negativno izku\u0161njo?<\/p>\n

Na\u010deloma smo bili povsod zelo pozitivno presene\u010deni, najbolj v\u0161e\u010d mi je to, da so skupnost, da si ljudje med sabo pomagajo, sosedje med sabo sobivajo.\u00a0Zdi se mi, da pri nas tega ni, sploh v mestih. \u010ce kdo nima dovolj hrane ali\u00a0denarja za \u0161olnino, potem skupaj stopi skupnost in ljudje pomagajo drug drugemu. Velik poudarek dajejo petju in plesu \u2013\u00a0tudi v Malaviju, kjer so \u017eenske delale, so med delom ves \u010das pele in plesale.<\/p>\n

Se torej po\u010dutite varno? Ste do\u017eiveli kak\u0161en neljubi pripetljaj? Kako je pono\u010di?<\/p>\n

Jaz se tukaj iskreno po\u010dutim zelo varno, tudi na poti ni bilo te\u017eav. Recimo v Nairobiju so nam specifi\u010dno ve\u010dkrat rekli, naj pazimo na telefone in nahrbtnike,\u00a0naj zaklepamo avto, vendar me iskreno tukaj\u00a0ni strah.\u00a0V Londonu ali Barceloni, na primer, sem se glede tega po\u010dutila veliko bolj negotovo.<\/p>\n

\"Gaja<\/p>\n

Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Druga\u010dna zgodba je v\u00a0Cape Townu, kjer je s tem veliko ve\u010d te\u017eav, veliko ve\u010d je tudi oboro\u017eenih ropov.\u00a0Posamezniki pridejo s pi\u0161tolo in re\u010dejo, daj mi telefon. A sama sem lani v Cape Townu stanovala mesec in pol,\u00a0 pa tudi tam nisem imela te\u017eav, bila sem tudi sama v njihovih barakarskih naseljih, hodila\u00a0z opremo za snemanje, mogo\u010de sem imela res sre\u010do, ker slabih zgodb od tam je res veliko.<\/p>\n

Glede bivanja ste omenili, da ste imeli precej sre\u010de z znanci in prijatelji. Kaj pa sicer? Kako je s stanovanjsko problematiko?<\/p>\n

Predvsem je opazno to, kar sem \u017ee omenila \u2013\u00a0res je velika razlika med revnimi in bogatimi. Mesta se\u00a0mo\u010dno \u0161irijo, vedno ve\u010d ljudi si \u017eeli v mesta, je pa\u00a0tudi ve\u010d revnih, ki posku\u0161ajo in \u0161irijo barakarska naselja, kjer so ljudje precej zgo\u0161\u010deno naseljeni.\u00a0Ob kak\u0161nih poplavah je potem \u0161e posebej te\u017eko, ker lahko vse skupaj odnese. Najbolj se mi zdi, da te\u017eava nastopi ob \u0161olanju in \u0161tudiju, ker je vse skupaj precej drago, \u010de \u017eeli\u0161 stanovati bli\u017eje fakultetam, \u010desar si marsikdo ne more privo\u0161\u010diti, s tem pa nastrada tudi izobrazba.<\/p>\n

Omenili ste razdaljo in selitve. Kako pa je z javnim prometom?<\/p>\n

\"Gaja<\/p>\n

Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Javnega prometa je sicer precej, imajo take “taksije”,\u00a0ki so pravzaprav\u00a0kombiji, preurejeni v majhne avtobuse. Kombi potem na dolo\u010deni to\u010dki za\u010dne voziti, se pa ne dr\u017eijo voznih redov.\u00a0Ko pa\u010d pride, pride (smeh, op. p.).<\/p>\n

Kaj pa cene in \u017eivljenjski standard? Koliko ljudje zaslu\u017eijo? Kak\u0161ne so va\u0161e izku\u0161nje s\u00a0cenami v trgovinah, restavracijah \u2026?<\/p>\n

Tukaj so razlike od dr\u017eave do dr\u017eave, so pa trgovine namenjene najpremo\u017enej\u0161im. Najbolj me je presenetil Malavi, ker so cene v njihovih trgovinah res visoke, trgovine pa skoraj prazne. V trgovinah so bile cene kot pri nas oziroma \u0161e vi\u0161je, njihova minimalna pla\u010da pa je\u00a0okoli 45 evrov na mesec. Mislim, da je bilo tri litre olja okoli 25 evrov, pa kila pomaran\u010d okoli 14 evrov.<\/p>\n

Tudi zato se ve\u010dina ljudi ukvarja s kmetovanjem, vsi pridelujejo koruzo, ker so njihovi obroki ve\u010dinoma iz koruze in \u0161e nekaj druge zelenjave.\u00a0Drugo dokupijo na tr\u017enici, trgovine pa so\u00a0v ve\u010dini za tistih nekaj bogata\u0161ev. Ve\u010dina si tudi ne more privo\u0161\u010diti ve\u010d vrst zelenjave in sadja, kar je pri nas kar samoumevno.<\/p>\n

Kar pa se ti\u010de restavracij, za obroke za pet oseb smo na ulici dali sedem evrov, v\u00a0bolj “zahodnih” restavracijah pa\u00a0jed, kot je hamburger ali pica, zna\u0161a sedem evrov.<\/p>\n

\u0160e eden od stereotipov je, da je vedno vro\u010de in\u00a0malo padavin \u2026 va\u0161e izku\u0161nje?<\/p>\n

Nikakor ne gre posplo\u0161evati, pot in \u017eivljenje smo za\u010deli bolj na jugu, kjer je zdaj zima.\u00a0Ni tako kot na\u0161e vreme, vendar je vseeno tudi deset stopinj, ljudje v hi\u0161ah nimajo ogrevanja, ni izolacije.\u00a0Lani, ko sem bila v Cape Townu, sem bila ves \u010das v jakni, ker je bilo ves \u010das mrzlo. Zdaj v Keniji pa smo skoraj poleg ekvatorja, tako da je vreme bolj ali manj podobno vse leto z izjemami de\u017eevnih obdobij. Zdaj je tu od 27 do 30 stopinj.<\/p>\n

\"Gaja<\/p>\n

Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Pogre\u0161ate kaj iz Slovenije? <\/p>\n

Seveda najbolj dru\u017eino in prijatelje, letos sem bila vse skupaj tri tedne v Sloveniji. Pogre\u0161am tudi doma\u010do hrano, predvsem\u00a0mamino in babi\u010dino kuhinjo. Pa tudi naravo \u2013\u00a0meni je slovenska narava \u0161e vedno najlep\u0161a, ne glede na to, kje sem. Pa sem bila res \u017ee marsikje, a ko enkrat uzrem slovenske gore, se mi \u0161e vedno najbolj napolni srce. Pogre\u0161am tudi sloven\u0161\u010dino, ker je v zadnjem obdobju res ne govorimo veliko. Potem pa so tukaj \u0161e neke majhne stvari, ki jih v Sloveniji ve\u010dkrat jemljemo za samoumevne, recimo, da odpre\u0161 pipo in ima\u0161 pitno vodo, da WiFi dela ves \u010das, da je kolikor toliko red v prometu, \u010deprav imam rada kaos, a v\u010dasih res odle\u017ee, da ve\u0161, da bo\u0161 hitro in varno pri\u0161el v slu\u017ebo. Pa tudi seveda slovensko kulturo, tukaj se prilagaja\u0161 na na\u010din njihovega razmi\u0161ljanja, delovanja.<\/p>\n

Glede na to, da snemate dokumentarce, spoznate tudi ogromno ljudi, verjetno beseda nanese tudi na to, od kod prihajate vi. Ljudje poznajo Slovenijo?<\/p>\n

Ljudi vedno zanima, kaj je Slovenija, kje je, sli\u0161i se jim tako eksoti\u010dno. Na vasi ni za na\u0161o dr\u017eavo \u0161e nih\u010de sli\u0161al, v mestih pa so nekateri vedeli\u00a0ali pa potrebovali\u00a0nekaj minut, da so dojeli, da Slovenija ni Slova\u0161ka. Verjamem, da bi bilo malce druga\u010de, \u010de bi igrali na svetovnem prvenstvu, ker tukaj res vsi obo\u017eujejo nogomet, vsi so ves \u010das gledali in spremljali tekme (smeh, op. p.). Sicer pa iz izku\u0161enj po vsem svetu\u00a0so ponavadi prve asociacije za Slovenijo Luka Don\u010di\u0107, Melania Trump in Slavoj \u017di\u017eek.<\/p>\n

Si \u017eelite, da bi katero od stvari ali pa tamkaj\u0161njih navad\u00a0prenesli tudi v Slovenijo?\u00a0<\/p>\n

\"Gaja<\/p>\n

Foto: Osebni arhiv <\/p>\n

Ja, predvsem ta ob\u010dutek skupnosti, da si ves \u010das pomagajo. Tudi dru\u017eina je tu res sveta stvar, ljudje se veliko dru\u017eijo.\u00a0Jaz \u010dlane\u00a0\u0161ir\u0161e dru\u017eine vidim enkrat na nekaj let, tukaj je to popolnoma druga\u010de.\u00a0Zdi se mi, da se tudi veliko ve\u010d smejijo, obenem pa imajo ve\u010d teh “realnih” te\u017eav, ker se \u0161tevilni borijo za pre\u017eivetje. Kljub temu pa ostajajo nasmejani, veliko pojejo, ple\u0161ejo, to mi je res v\u0161e\u010d.<\/p>\n

Kaj sledi za vas? Se nameravate vrniti v Slovenijo?<\/p>\n

Na kratko me zdaj \u010daka vrnitev domov, da vidim svoje doma\u010de in bli\u017enje. Potem pa me \u010dakata konec afri\u0161kega poglavja in nova pustolov\u0161\u010dina, saj grem v Buenos Aires, kjer bomo naslednje leto z na\u0161o univerzo. Z isto tematiko dokumentarnega filma se bomo ukvarjali tudi tam.<\/p>\n

Ve\u010d iz rubrike Prek meja:<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"22-letna Maribor\u010danka \u0161tudira ra\u010dunalni\u0161tvo in poslovanje (angl.\u00a0business) na Univerzi\u00a0Minerva, ki je zasebna reziden\u010dna univerza s sede\u017eem v San…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":188447,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[19127,47428,10750,3054,37,38,64,63],"class_list":["post-188446","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-afrika","tag-gaja-dukanovic-babic","tag-kenija","tag-prek-meja","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117080906237123582","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/188446","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=188446"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/188446\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/188447"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=188446"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=188446"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=188446"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}