{"id":188480,"date":"2026-08-12T06:09:20","date_gmt":"2026-08-12T06:09:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/188480\/"},"modified":"2026-08-12T06:09:20","modified_gmt":"2026-08-12T06:09:20","slug":"kako-mladi-gledajo-na-prihodnost-vse-vec-jih-dvomi-da-si-bodo-lahko-privoscili-lasten-dom","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/188480\/","title":{"rendered":"Kako mladi gledajo na prihodnost? Vse ve\u010d jih dvomi, da si bodo lahko privo\u0161\u010dili lasten dom."},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV Sloveniji je raziskavo prek spletnega panela izvedel In\u0161titut Mediana na reprezentativnem vzorcu 1018 polnoletnih prebivalcev Slovenije januarja 2026. Foto: Pixabay<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Vsako leto 12. avgusta zaznamujemo mednarodni dan mladih. V Sloveniji se \u0161tevilo starih od 15 do 29 let manj\u0161a, je ob mednarodnem dnevu mladih navedel dr\u017eavni statisti\u010dni urad (Surs). V za\u010detku leto\u0161njega leta jih je bilo 328.771, kar je za dobro \u010detrtino manj kot leta 1991. Dele\u017e mladih med vsemi prebivalci je bil najve\u010dji prav ob osamosvojitvi dr\u017eave, ko je zna\u0161al 22,5 odstotka. Letos zna\u0161a 15,4 odstotka.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Po statisti\u010dnih regijah najve\u010d mladih \u017eivi v osrednjeslovenski regiji, kjer predstavljajo 17,6 odstotka prebivalstva, najmanj pa v pomurski regiji, kjer njihov dele\u017e zna\u0161a 12,5 odstotka.
Med \u010dlanicami EU-ja je bil lani dele\u017e mladega prebivalstva najve\u010dji na Danskem, kjer je zna\u0161al 19 odstotkov, najmanj\u0161i pa v Bolgariji, in sicer 13,7 odstotka. Slovenija je spadala med dr\u017eave z najmanj\u0161im dele\u017eem mladih. Za njo sta se uvrstili le \u0161e Litva s 15,1 odstotka in Latvija s 14,6 odstotka. Povpre\u010dje EU-ja je zna\u0161alo 16,4 odstotka.<\/p>\n

Vpogled v razmi\u0161ljanja in pri\u010dakovanja mladih<\/p>\n

Mediana je ob dnevu mladih predstavila izsledke raziskave WIN Worldwide<\/a>, ki ponuja vpogled v razmi\u0161ljanja in pri\u010dakovanja mladih.<\/p>\n

Raziskava ka\u017ee, da med mladimi, starimi od 18 do 24 let, in celotno populacijo na svetovni ravni skoraj ni razlik v zaznavanju prilo\u017enosti v primerjavi s prej\u0161njo generacijo. Da imajo ve\u010d prilo\u017enosti kot njihovi star\u0161i, meni 47 odstotkov mladih, med vsemi anketiranci pa je tak\u0161nih 50 odstotkov. Obratno 28 odstotkov mladih meni, da imajo manj prilo\u017enosti, med celotno populacijo pa je tak\u0161nih 27 odstotkov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Mediana<\/p>\n

Slika je v Evropi precej bolj pesimisti\u010dna. Med evropskimi mladimi jih le 39 odstotkov meni, da imajo ve\u010d prilo\u017enosti kot njihovi star\u0161i, medtem ko jih 34 odstotkov meni, da jih imajo manj. Mladi so tako glede svojih prihodnjih prilo\u017enosti ob\u010dutno bolj negativni od evropskega povpre\u010dja celotne populacije.<\/p>\n

\u0160e izraziteje odstopa Slovenija, kjer je med mladimi zaznati izrazit pesimizem. Kar 57 odstotkov slovenskih mladih meni, da imajo manj prilo\u017enosti kot njihovi star\u0161i, med vsemi anketiranimi Slovenci pa je tak\u0161nih 35 odstotkov. Le 32 odstotkov mladih meni, da imajo ve\u010d prilo\u017enosti, med celotno populacijo pa je ta dele\u017e 47 odstotkov.<\/p>\n

Slovenska mladina je tako glede prilo\u017enosti izrazito bolj pesimisti\u010dna od mladih drugod po svetu: svetovno le 28 odstotkov mladih meni, da imajo manj prilo\u017enosti, v Evropi pa 34 odstotkov. Manj pesimisti\u010dni od slovenskih mladih so tudi njihovi vrstniki na Hrva\u0161kem in v Srbiji.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Pixabay<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tSlovenski mladi vse bolj dvomijo, da si bodo lahko privo\u0161\u010dili lasten dom<\/p>\n

Tudi pri vpra\u0161anju prihodnje dostopnosti lastnega doma se med mladimi ka\u017ee izrazit razkorak med Slovenijo in svetom. Svetovno so mladi razmeroma optimisti\u010dni: 56 odstotkov jih verjame, da si bodo v prihodnosti lahko privo\u0161\u010dili lastni dom, medtem ko jih 27 odstotkov meni, da si ga ne bodo mogli. V Evropi je optimizma precej manj \u2013 pritrdilno odgovarja 41 odstotkov mladih, 35 odstotkov pa jih meni, da si lastnega doma ne bodo mogli privo\u0161\u010diti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Mediana<\/p>\n

V Sloveniji je slika \u0161e precej bolj pesimisti\u010dna. Le 27 odstotkov mladih verjame, da si bodo lahko privo\u0161\u010dili lastni dom, kar 53 odstotkov pa jih meni, da si ga ne bodo mogli. To je eden izmed izrazitej\u0161ih kazalnikov negotovosti mladih glede njihovega prihodnjega ekonomskega polo\u017eaja in mo\u017enosti osamosvajanja.<\/p>\n

Ob tem je zanimivo, da je v celotnem slovenskem vzorcu kar polovica anketiranih \u017ee lastnikov doma. Visok dele\u017e trenutnih lastnikov pa o\u010ditno ne pomeni, da mlaj\u0161e generacije lastni\u0161tvo nepremi\u010dnine vidijo kot enako dosegljiv cilj. Razlika med generacijami tako nakazuje na vse ve\u010dji ob\u010dutek, da so stanovanjske razmere za dana\u0161nje mlade manj ugodne, kot so bile za prej\u0161nje generacije.<\/p>\n

Na Hrva\u0161kem in v Srbiji je pogled mladih na prihodnjo dostopnost lastnega doma \u0161e nekoliko bolj pesimisti\u010den kot v Sloveniji. Dele\u017e mladih, ki verjamejo, da si bodo lahko privo\u0161\u010dili lastno nepremi\u010dnino, je namre\u010d tam \u0161e ni\u017eji.<\/p>\n

V Sloveniji pesimisti\u010dni tudi glede prihodnosti<\/p>\n

Tudi pri pogledih na prihodnost so mladi po svetu nekoliko bolj optimisti\u010dni od celotnega prebivalstva. Svetovno gledano je med mladimi 63 odstotkov optimisti\u010dnih, tretjina pa pesimisti\u010dnih, med vsemi anketiranimi pa je razmerje nekoliko manj ugodno \u2013 58 odstotkov je optimisti\u010dnih in 38 odstotkov pesimisti\u010dnih.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Mediana<\/p>\n

Podobno velja za Evropo, vendar je razpolo\u017eenje precej manj optimisti\u010dno kot na svetovni ravni. Med evropskimi mladimi jih je polovica optimisti\u010dnih glede prihodnosti, 45 odstotkov pa pesimisti\u010dnih.<\/p>\n

Slovenija tudi pri tem vpra\u0161anju izstopa po manj optimisti\u010dnem pogledu mladih. Le 43 odstotkov slovenskih mladih je optimisti\u010dnih, medtem ko jih je 47 odstotkov pesimisti\u010dnih. Dele\u017e optimistov je tako kar 20 odstotnih to\u010dk ni\u017eji kot med mladimi po svetu in sedem odstotnih to\u010dk ni\u017eji kot med evropskimi mladimi.<\/p>\n

\u0160e izrazitej\u0161i pesimizem je mogo\u010de zaznati v Srbiji, kjer je glede prihodnosti optimisti\u010dnih le 7 odstotkov mladih, kar 72 odstotkov pa jih prihodnost ocenjuje pesimisti\u010dno.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: BoBo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tMladi pripravljeni na selitev: slovenski dele\u017e blizu evropskemu povpre\u010dju<\/p>\n

O selitvi v drugo dr\u017eavo razmi\u0161lja velik dele\u017e mladih. Svetovno bi se za selitev odlo\u010dilo 66 odstotkov mladih, v Evropi 65 odstotkov, v Sloveniji pa 68 odstotkov. Slovenski mladi so tako po pripravljenosti na odhod zelo blizu svetovnemu in evropskemu povpre\u010dju.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Mediana<\/p>\n

Podatki hkrati ka\u017eejo na izrazito generacijsko razliko. Med vsemi anketiranimi v Sloveniji bi se za selitev odlo\u010dilo 37 odstotkov, med mladimi pa kar dobri dve tretjini. To ka\u017ee, da je pripravljenost na \u017eivljenje v tujini med mlaj\u0161o generacijo precej izrazitej\u0161a kot v celotni populaciji.<\/p>\n

\u0160e bolj izstopata Hrva\u0161ka in Srbija. Na Hrva\u0161kem bi se za selitev odlo\u010dilo 75 odstotkov mladih, v Srbiji pa kar 86 odstotkov. Izsledki tako ka\u017eejo, da mladi v teh dr\u017eavah \u0161e posebej intenzivno razmi\u0161ljajo o svoji prihodnosti zunaj doma\u010dega okolja.<\/p>\n

Raziskava je med novembrom 2025 in februarjem 2026 potekala v 44 dr\u017eavah sveta. Gre za longitudinalno raziskavo, ki se v podobni obliki izvaja \u017ee od leta 2019.<\/p>\n

Skupaj je v raziskavi sodelovalo 44.000 ljudi. Statisti\u010dna napaka zna\u0161a \u00b1 0,47 odstotka na intervalu zaupanja 95 odstotkov. Svetovno povpre\u010dje je izra\u010dunano na podlagi populacije polnoletnih ljudi v dr\u017eavah, kjer je potekalo anketiranje.<\/p>\n

V Sloveniji je raziskavo prek spletnega panela izvedel In\u0161titut Mediana na reprezentativnem vzorcu 1018 polnoletnih prebivalcev Slovenije januarja 2026.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKje je Slovenija po 35 letih samostojnosti in kak\u0161na prihodnost nas \u010daka?<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPremajhno vklju\u010devanje mladih v odlo\u010devalske procese<\/p>\n

Mre\u017ea MaMa, nacionalna mre\u017ena organizacija, ki povezuje 58 mladinskih centrov po Sloveniji, opozarja na \u010dedalje ve\u010dje izzive na podro\u010dju du\u0161evnega zdravja mladih.<\/p>\n

“Mnoge raziskave, tudi na\u0161e interne, predvsem nakazujejo na to, da si mladi \u017eelijo kreativnega ustvarjanja in vklju\u010devanja v dru\u017ebo. Vrsto let \u017ee opa\u017eamo, da se dejansko vrtimo v nekem krogu pri pomanjkanju stanovanj, krepitvi oz. padcu du\u0161evnega in stabilnega zdravja in seveda tudi z zrenjem v prihodnosti. Podatki ka\u017eejo, da trenutno kar odstopamo od drugih dr\u017eav, kar je nekako zelo zaskrbljujo\u010de. Zato se mi zdi zelo pomembno, da se politika usmeri v jasne cilje za mlade in pa postavi ukrepe ter upo\u0161teva njihov glas,” je za MMC pojasnila direktorica MaMe Maja Hostnik.<\/p>\n

V MaMi so navedli, da se jim podatki iz ankete Mediane zdijo bolj skrb vzbujajo\u010di kot pozitivni. Glede pesimisti\u010dnosti nad prihodnostjo in ob\u010dutkom, da imajo manj prilo\u017enosti, v MaMi poudarjajo, da razo\u010daranje in nezaupanje izhajata tudi iz premajhnega vklju\u010devanja mladih v odlo\u010devalske procese oziroma pomanjkanja realizacije predlogov mladih. Na posvetih, ki so jih leta 2024 organizirali z mladimi ter predstavniki in predstavnicami politi\u010dnih strank, so mladi po njihovih navedbah izrazili nezadovoljstvo s tem, da njihove predloge sicer poslu\u0161ajo, ne pa zares upo\u0161tevajo.<\/p>\n

“Participacija mladih, se pravi vklju\u010devanje v dru\u017ebo na politi\u010dni ravni, bi lahko bila \u0161e bolj\u0161a, da bi bili lahko \u0161e bolj aktivni. Dejansko pa opa\u017eamo, da ni nekih jasnih odzivov, ko dajejo mladi predloge, se borijo za svoje pravice in za svojo prihodnost. Obstaja tudi pomanjkanje nekih klju\u010dnih sredstev in virov financiranja za kontinuirano dolgoro\u010dno delovanje in vklju\u010devanje mladih ter seveda tudi spremljanje zunaj formalnih okvirov \u0161olskega sistema,” poudarja Hostnik.<\/p>\n

V MaMi spominjajo, da je bila stanovanjska problematika kot pere\u010da te\u017eava med mladimi omenjena \u017ee na posvetih leta 2022. Med mladimi v Sloveniji se po njihovih ugotovitvah glede na raziskavo iz leta 2024 zanimanje za politiko pove\u010duje, mladina je postala politi\u010dno bolj ozave\u0161\u010dena kot leta 2018, se bolj zaveda vrednot in se jasneje postavlja na politi\u010dnem zemljevidu.<\/p>\n

“Medtem ko so tradicionalne oblike politi\u010dnega sodelovanja, kot sta glasovanje na volitvah, referendumih in \u010dlanstvo v strankah, upadle, se mladi vse bolj vklju\u010dujejo v neformalne ali nekonvencionalne oblike sodelovanja, kot so podpisovanje peticij, udele\u017eba na protestih, spletni aktivizem na dru\u017ebenih omre\u017ejih. Ta premik odra\u017ea nara\u0161\u010dajo\u010de nezaupanje v politi\u010dne procese, zlasti v politike in politi\u010dne elite, in ne pomanjkanje zanimanja za politiko samo. Mladi niso apati\u010dni; preprosto sodelujejo na na\u010dine, ki ne sodijo v okvir konvencionalnih politi\u010dnih sistemov, ki jih ne prepoznava in upo\u0161teva,” so \u0161e pojasnili v MaMi.<\/p>\n

Raziskava Mediane je tudi razkrila, da kar 68 odstotkov oz. ve\u010d kot dve tretjini mladih razmi\u0161lja o selitvi v tujino. “V Sloveniji se zelo malo posve\u010da pozornosti mladim in v vklju\u010devanju, predvsem v javnosti se pojavljajo negativne konotacije glede politik, glede dolo\u010denih \u0161kandalov itn. Prav tako tudi ni kvalitetnih oz. se ne vidijo kvalitetne zaposlitve, ki bi mladim dajale dolgotrajne prihodke in s tem tudi zagotovitev stanovanja in svoje lastne prihodnosti, neodvisno od ostalih. Mladi si vedno \u017eelijo svoj prostor pod soncem oz. smo si ga \u017eeleli in verjamem, da bo \u0161e vedno tako. Zato jim je treba dati spodbude in tudi naprej razmi\u0161ljati o njihovi prihodnosti,” meni Hostnik.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Stanovanja
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tStanovanja ostajajo izziv za mlade. Foto: SSRS<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tKako se lotiti re\u0161evanja stanovanjskih te\u017eav?<\/p>\n

V Sloveniji je po podatkih dr\u017eavnih statistikov lani s star\u0161i \u017eivelo \u0161tiri petine starih od 16 do 29 let. Najmanj\u0161i dele\u017e mladih, ki so \u017eiveli s star\u0161i, so imeli na Danskem, na vrhu te lestvice pa se je z malenkost manj kot 90 odstotki zna\u0161la Hrva\u0161ka.<\/p>\n

Mladi v Sloveniji so se od star\u0161ev odselili povpre\u010dno pri starosti 28,8 leta. Mladi mo\u0161ki so se od doma odselili v povpre\u010dju pri 30 letih, kar je nekaj pozneje od mladih \u017eensk, ki so se v povpre\u010dju odselile pri starosti 27,5 leta. Najprej so se od star\u0161ev odselili mladi na Finskem, najpozneje pa na Hrva\u0161kem.<\/p>\n

Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik je za STA med klju\u010dnimi izzivi poudarila prav stanovanjsko problematiko. Mladinski svet Slovenije zagovarja celosten pristop, ki bi poleg gradnje javnih najemnih stanovanj zajel tudi \u0161tudentske domove, zasebni najemni trg, pode\u017eelje in dostop do prve nepremi\u010dnine.<\/p>\n

Zdaj\u0161nja vlada poudarja pomen, ki ga ima za mlade lastni\u0161tvo nepremi\u010dnine. “Toda tako, kot smo si razli\u010dni ljudje med seboj, smo si razli\u010dni tudi mladi. Nekaterim se zdi v redu, \u010de \u017eivijo v najemni\u0161kem stanovanju, nekateri pa bi raje imeli lastni\u0161ko stanovanje. Pomembno je, da razmi\u0161ljamo o tej raznolikosti in se nanjo odzivamo z ustreznimi re\u0161itvami,” je opomnila Kotnik.<\/p>\n

Prej\u0161nja vlada se je lotila javnega najemnega sektorja, ki je bil zelo dolgo \u010dasa podhranjen. A to je bil “samo za\u010detek v zgodbi celostnega naslavljanja stanovanjske problematike”. “V \u010dasu prej\u0161nje vlade smo ves \u010das opozarjali, da pozabljajo na pode\u017eelje, da se ne ukvarjajo z zemlji\u0161ko politiko in z zakonodajo o urejanju prostora, ki bi mladim denimo olaj\u0161ala dostop do prvega stanovanja na pode\u017eelju,” je spomnila. Aktualna vlada medtem po njenem opa\u017eanju daje ve\u010djo prednost lastni\u0161kemu stanovanju ali hi\u0161i. A si v mladinskem svetu \u017eelijo, da se ne pozabi popolnoma na javni najemni sektor, ki je za dolo\u010deno ciljno skupino zelo pomemben.<\/p>\n

“V Sloveniji imamo te\u017eavo, ker za take re\u0161itve ni zakonske podlage. Primer je denimo pode\u017eelje z enostanovanjskimi hi\u0161ami, ki so za \u0161tevilo oseb v njih prevelike. A \u010de bi hoteli te hi\u0161e spremeniti v ve\u010dstanovanjske, se zaradi neustrezne zakonodaje pojavijo \u0161tevilne te\u017eave,” je povedala.<\/p>\n

Po vzoru nekaterih tujih dr\u017eav tako pri dav\u010dni politiki predlagajo, da bi bil davek na promet z nepremi\u010dninami za mlade, ki prvi\u010d re\u0161ujejo stanovanjsko vpra\u0161anje, manj\u0161i. Prav tako bi imeli lahko stanodajalci, ki stanovanje oddajajo mladim, dav\u010dno olaj\u0161avo. “Vendar se dav\u010dne politike v povezavi s stanovanjskim podro\u010djem \u017ee nekaj \u010dasa nih\u010de ni pretirano dotikal,” je spomnila.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Stopnja
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tStopnja tveganja rev\u0161\u010dine v Sloveniji je bila lani med starimi od 18 do 24 let 8,2 odstotka. Foto: Shutterstock<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tStopnja brezposelnosti ni\u017eja od povpre\u010dja EU-ja<\/p>\n

Med prebivalci v starosti od 15 do 29 let jih po podatkih Sursa 7,6 odstotka ni bilo vklju\u010denih biti v izobra\u017eevanje ali usposabljanje niti niso bili delovno aktivni. Po tem kazalniku se je Slovenija uvrstila med tri najuspe\u0161nej\u0161e dr\u017eave EU-ja. \u0160e manj\u0161a dele\u017ea sta dosegli le Nizozemska in \u0160vedska. Najve\u010dji dele\u017e po tem kazalniku pa je imela Romunija. Povpre\u010dje EU-ja je bilo 11 odstotkov.<\/p>\n

Med starimi od 15 do 29 let je bila stopnja delovne aktivnosti lani 47,1-odstotna, kar je nekoliko manj od povpre\u010dja EU-ja. Najvi\u0161jo stopnjo delovne aktivnosti so imeli na Nizozemskem, najni\u017ejo pa v Italiji.<\/p>\n

Stopnja brezposelnosti med mladimi je bila 8,7-odstotna, kar je manj od povpre\u010dja EU-ja, ki je zna\u0161alo 11,7 odstotka. Najni\u017ejo stopnjo brezposelnosti mladih so imeli na Malti, najvi\u0161jo pa v \u0160paniji.<\/p>\n

Stopnja tveganja rev\u0161\u010dine v Sloveniji je bila lani med starimi od 18 do 24 let 8,2 odstotka. Med vsemi prebivalci je zna\u0161ala 14,3 odstotka, povpre\u010dje EU-ja za vse prebivalce pa je bilo 16,3 odstotka.<\/p>\n

Slovenija je imela med \u010dlanicami EU-ja med mladimi najni\u017ejo stopnjo tveganja rev\u0161\u010dine. Sledila ji je Malta. Najvi\u0161ji stopnji tveganja rev\u0161\u010dine med mladimi sta imeli Finska in Danska.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V Sloveniji je raziskavo prek spletnega panela izvedel In\u0161titut Mediana na reprezentativnem vzorcu 1018 polnoletnih prebivalcev Slovenije januarja…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":188481,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[47433,1911,47432,1176,25442,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-188480","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-lastni-dom","tag-mladi","tag-pesimizem","tag-prihodnost","tag-priloznosti","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117081051649142836","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/188480","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=188480"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/188480\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/188481"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=188480"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=188480"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=188480"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}