{"id":189242,"date":"2026-08-12T19:30:07","date_gmt":"2026-08-12T19:30:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/189242\/"},"modified":"2026-08-12T19:30:07","modified_gmt":"2026-08-12T19:30:07","slug":"opozorila-posledice-trenutnega-dogajanja-bomo-obcutili-na-denarnicah","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/189242\/","title":{"rendered":"Opozorila: Posledice trenutnega dogajanja bomo ob\u010dutili na denarnicah"},"content":{"rendered":"

Ogro\u017eena je stabilnost celotne prehranske verige – od kmetijskih gospodarstev do \u017eivilske industrije in navsezadnje tudi potro\u0161nikov, opozarjajo v gospodarstvu.<\/p>\n

V nadaljevanju preberite:<\/p>\n

Dolgotrajna su\u0161a in vro\u010dina ne ogro\u017eata le leto\u0161njega pridelka, opozarjajo v gospodarstvu.
\nManj doma\u010dih surovin bi lahko pomenilo ve\u010djo odvisnost od uvoza in dodatne pritiske na cene.
\nKon\u010dna \u0161koda bo znana po \u017eetvi in jeseni, a pri nekaterih kmetijskih surovinah \u017ee pri\u010dakujejo cenovne odklone.<\/p>\n

Dolgotrajna su\u0161a, visoke temperature in vse pogostej\u0161i ekstremni vremenski pojavi bi lahko imeli posledice, ki bodo segle precej dlje od leto\u0161nje kmetijske letine. V Zbornici kmetijskih in \u017eivilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da je ogro\u017eena stabilnost celotne prehranske verige – od kmetijskih gospodarstev do \u017eivilske industrije in navsezadnje tudi potro\u0161nikov.<\/p>\n

Manj\u0161i doma\u010di pridelek namre\u010d pomeni manj razpolo\u017eljivih surovin za slovensko \u017eivilsko industrijo, ve\u010djo odvisnost od uvoza ter dodatne pritiske na stro\u0161ke in cene. Ob \u017ee tako visokih stro\u0161kih energije, repromateriala in dela tako v pridelavi kot predelavi v zbornici opozarjajo, da so potrebni hitrej\u0161i in sistemski ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam.<\/p>\n

Manj doma\u010dega pridelka, ve\u010d odvisnosti od uvoza<\/p>\n

Te\u017eav\u00a0zaradi su\u0161e<\/a> ne bodo ob\u010dutili le kmetje, temve\u010d izpad doma\u010dih surovin neposredno vpliva tudi na \u017eivilska podjetja, ki so odvisna od stabilne, kakovostne in cenovno konkuren\u010dne oskrbe, opozarjajo.\u00a0\u010ce doma\u010de ponudbe ne bo dovolj, bo treba del surovin nadomestiti z uvozom. To pa Slovenijo \u0161e bolj izpostavlja nihanjem cen na mednarodnih trgih, logisti\u010dnim motnjam in geopoliti\u010dnim tveganjem.<\/p>\n

“Ekstremni vremenski pojavi <\/a>postajajo na\u0161a stalnica, zato se bomo nanje morali prilagoditi,” opozarja predsednik Zbornice kmetijskih in \u017eivilskih podjetij pri GZS mag. Janez Rebec.\u00a0Ob uvajanju ukrepov za omejevanje podnebnih sprememb bodo po njegovih besedah potrebna tudi ve\u010dja vlaganja v znanje, raziskave in razvoj, pospe\u0161ena gradnja namakalnih sistemov, prilagojena obdelava tal in prilagoditev sort.<\/p>\n

\"Su\u0161a<\/p>\n

Profimedia<\/p>\n

“Kak\u0161ne posledice bo imela leto\u0161nja su\u0161a in vro\u010dina v Sloveniji, se bo pokazalo \u0161ele jeseni, ko lahko pri\u010dakujemo cenovne odklone pri dolo\u010denih kmetijskih surovinah,” je dejal Rebec. Na razmere bodo po njegovih besedah vplivali tudi svetovna pridelava, dogajanje na mednarodnih trgih in geopoliti\u010dne razmere.
\nNajprej ocena \u0161kode, nato sistemske spremembe<\/p>\n

V zbornici menijo, da obseg in raz\u0161irjenost posledic su\u0161e zahtevata \u010dimprej\u0161njo uradno oceno \u0161kode in ob izpolnjevanju zakonskih pogojev tudi aktivacijo mehanizmov za odpravo posledic naravnih nesre\u010d v kmetijski pridelavi.\u00a0Vendar opozarjajo, da pomo\u010d po nastanku \u0161kode ne more biti edini odgovor, saj\u00a0Slovenija po njihovem mnenju potrebuje celovit sistem prepre\u010devanja in obvladovanja podnebnih tveganj.<\/p>\n

Med ukrepi izpostavljajo u\u010dinkovitej\u0161e upravljanje voda, gradnjo namakalnih sistemov <\/a>in zadr\u017eevalnikov, prilagojene pridelovalne tehnologije, razvoj odpornej\u0161ih sort, digitalizacijo in natan\u010dno kmetijstvo ter dostopnej\u0161a zavarovanja.<\/p>\n

Posebej opozarjajo na zavarovanje pred su\u0161o: zavarovalna premija za to tveganje trenutno ni subvencionirana pri trajnih nasadih, torej sadovnjakih in vinogradih, ter travinju. Ker je \u0161kod zaradi su\u0161e vse ve\u010d, bi lahko premije za pridelovalce, ki jih prizadene ve\u010d \u0161kodnih dogodkov, postale previsoke.\u00a0V zbornici zato predlagajo raz\u0161iritev kmetijskih zavarovanj in subvencioniranje premije za tveganje su\u0161e tudi pri trajnih nasadih in travinju.<\/p>\n

Su\u0161a lahko prizadene tudi prihodnje letine sadja<\/p>\n

Posledice leto\u0161nje su\u0161e pri sadju po opozorilih strokovnjakov niso omejene le na leto\u0161njo letino.\u00a0Predsednik Zdru\u017eenja za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in \u017eivilskih podjetij Mohor Hole\u0161ek opozarja, da su\u0161ni stres in izjemno visoke temperature hudo po\u0161kodujejo sadna drevesa, kar lahko vpliva tudi na nastavek cvetnih brstov in rodnost v prihodnjih letih.<\/p>\n

Glavne posledice leto\u0161nje su\u0161e bodo po njegovih besedah manj\u0161e koli\u010dine, slab\u0161a kakovost in slab\u0161a skladi\u0161\u010dna sposobnost sadja.<\/p>\n

\"Sadno<\/p>\n

bralka<\/p>\n

“Pridelovalci brez ustreznih tehnolo\u0161kih re\u0161itev preprosto ne bodo ve\u010d zmo\u017eni ohranjati ekonomsko vzdr\u017ene pridelave,” opozarja Hole\u0161ek.<\/p>\n

\u010ce \u017eeli Slovenija ohraniti sadjarstvo in stabilnej\u0161o samooskrbo<\/a>, bodo po njegovem mnenju nujni pospe\u0161ena gradnja namakalnih sistemov in vodnih zadr\u017eevalnikov, poenostavitev administrativnih postopkov, sofinanciranje zavarovanj pred su\u0161o in spodbude za vlaganja v za\u0161\u010ditne ukrepe ter prilagajanje tehnologij.\u00a0Brez odlo\u010dnej\u0161ih sistemskih ukrepov bi lahko slovensko sadjarstvo do\u017eivelo \u0161e ve\u010dji upad, opozarja, s tem pa bi bila celotna veriga \u0161e bolj odvisna od uvoza.<\/p>\n

Najbolj na udaru koruza in travinje<\/p>\n

V poljedelstvu se posledice su\u0161e in visokih temperatur po navedbah zbornice najmo\u010dneje ob\u010dutijo pri koruzi in drugih polj\u0161\u010dinah. Pomanjkanje vode v klju\u010dnih razvojnih fazah zmanj\u0161uje pridelek ter vpliva tudi na njegovo kakovost in uporabnost.\u00a0Predsednik Zdru\u017eenja kmetijskih podjetij pri GZS-Zbornici kmetijskih in \u017eivilskih podjetij Dejan Pernat pravi, da leto\u0161nja su\u0161a in dolgotrajni vro\u010dinski valovi \u017ee povzro\u010dajo ob\u010dutne posledice.<\/p>\n

“Najbolj so prizadete polj\u0161\u010dine, predvsem koruza, ter travinje za pridelavo krme. Kon\u010dna \u0161koda bo znana po \u017eetvi, vendar je \u017ee zdaj jasno, da bodo pridelki na \u0161tevilnih obmo\u010djih ni\u017eji od pri\u010dakovanj,” opozarja.\u00a0Posebej zaskrbljujo\u010de je, dodaja, da su\u0161a ni prizadela le Slovenije. Te\u017eave imajo tudi pomembne pridelovalke koruze in krme v regiji, med njimi Mad\u017earska in Srbija.\u00a0To bi lahko v prihodnjih mesecih vplivalo na vi\u0161je stro\u0161ke krme in posledi\u010dno tudi na stro\u0161ke prireje \u017eivali.<\/p>\n

“Lahko pri\u010dakujemo tudi vi\u0161je cene vina”<\/p>\n

Zaradi su\u0161e so pod pritiskom tudi vinogradniki, ki se letos spoprijemajo \u0161e s to\u010do in \u0161irjenjem zlate trsne rumenice.\u00a0Predsednik Zdru\u017eenja slovenskih vinarjev pri GZS-Zbornici kmetijskih in \u017eivilskih podjetij Gorazd Beden\u010di\u010d opozarja, da su\u0161a pomeni manj\u0161i pridelek ob enakih stro\u0161kih pridelave.\u00a0“Zato lahko pri\u010dakujemo tudi vi\u0161je cene vina,” pravi.<\/p>\n

\"Vino<\/p>\n

Profimedia<\/p>\n

Ob tem opozarja \u0161e na zlato trsno rumenico. Po njegovih besedah se obstoje\u010di ukrepi za zajezitev bolezni iztekajo, brez druga\u010dnih in odlo\u010dnej\u0161ih sistemskih ukrepov pa bi se Slovenija v prihodnjih letih lahko soo\u010dila s skokovitim porastom oku\u017eb in izgubo ve\u010d sto hektarjev vinogradov.\u00a0Vinarji opozarjajo tudi na vse ve\u010d \u0161kode zaradi to\u010de in zagovarjajo celovitej\u0161i sistem za\u0161\u010dite.
\nBrez prilagajanja bo prehranska veriga vse bolj ranljiva<\/p>\n

V Zbornici kmetijskih in \u017eivilskih podjetij pri GZS poudarjajo, da bo prilagajanje podnebnim spremembam v prihodnjih letih zahtevalo bistveno ve\u010d investicij tako v primarno kmetijsko pridelavo kot v \u017eivilsko industrijo.\u00a0Med prednostnimi ukrepi izpostavljajo hitrej\u0161o gradnjo in obnovo namakalnih sistemov ter vodnih zadr\u017eevalnikov, u\u010dinkovitej\u0161e upravljanje vodnih virov, vlaganja v raziskave in razvoj, izbor sort, odpornej\u0161ih proti su\u0161i in visokim temperaturam, za\u0161\u010dito kmetijskih povr\u0161in pred ekstremnimi vremenskimi pojavi ter dostopnej\u0161a zavarovanja.<\/p>\n

dezurni@styria-media.si<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ogro\u017eena je stabilnost celotne prehranske verige – od kmetijskih gospodarstev do \u017eivilske industrije in navsezadnje tudi potro\u0161nikov, opozarjajo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":189243,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[1470,32,2038,182,35,31,34,36,4858,47554,37,38,1146,33],"class_list":["post-189242","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-cene","tag-headlines","tag-hrana","tag-kmetijstvo","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-podrazitev","tag-poljedeljstvo","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-susa","tag-top-stories"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117084201133476364","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189242","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=189242"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189242\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/189243"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=189242"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=189242"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=189242"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}