![\"Skozi](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Orig-20260803_101636-1000.webp\")
<\/p>\nV prostorih centra za socialno delo osrednje Slovenije \u2013 vzhod, enote Kamnik, nas je med fotografijami pri\u010dakal \u010dlovek, ki ga ni mogo\u010de opisati zgolj z besedami, kot so \u00bbgibalno oviran\u00ab, \u00bbinvalid\u00ab ali \u00bbuporabnik vozi\u010dka\u00ab. Nino Rakovi\u0107 je predvsem izjemno radoveden, duhovit in bister \u010dlovek, ki ima zelo natan\u010den pogled na svet. In ko v roke oziroma, bolje re\u010deno, pod noge vzame fotoaparat, svet za\u010dne gledati skozi njegov objektiv.<\/p>\n
Nino \u017eivi s te\u017ejo obliko cerebralne paralize. Rok ne more uporabljati, zato ra\u010dunalnik in druge naprave upravlja z nogami in stikali. Tudi fotoaparat upravlja na podoben na\u010din. Pri fotografiranju mu mora pomagati spremljevalec oziroma mama Silva Rakovi\u0107 \u2013 pri\u017egati fotoaparat, namestiti potrebne kable in poskrbeti za tehni\u010dni del \u2013 potem pa je odlo\u010ditev, kaj bo fotografiral in kdaj bo pritisnil spro\u017eilec, njegova.<\/p>\n
<\/p>\n
Mama Silva Rakovi\u0107 samo pri\u017ege fotoaparat, vse drugo prepusti sinu Ninu. Foto: Vesna Levi\u010dnik<\/p>\n
\u00bbKo mu pri\u017ege\u0161 fotoaparat, je svet njegov,\u00ab pove Silva. In prav to je bistvo Ninove fotografije. Ko fotografira, ni mama tista, ki izbira motiv. Nino ima svojo predstavo, svoj pogled in svojo umetni\u0161ko svobodo.<\/p>\n
Fotografirati je za\u010del v \u010dasu \u0161olanja v Ciriusu, ko ga je psiholog Matej Peljhan povabil v fotografsko delavnico oziroma fototerapijo. Njegov mentor je postal celjski fotograf Jure Kravanja, s katerim sta \u0161e danes v stikih. Kravanja Ninove fotografije spremlja, komentira in mu pomaga z nasveti. A fotografija je za Nina kmalu postala veliko ve\u010d kot terapija ali ustvarjalni hobi. Postala je njegov na\u010din sporazumevanja s svetom.<\/p>\n
\u00bbOn je v bistvu s fotografijo pokazal, kje je bil in kaj je po\u010del. To je zanj postala neka komunikacija,\u00ab pripoveduje Silva. V \u010dasu epidemije covida-19, ko so kamni\u0161ke ulice utihnile, se je njegov pogled \u0161e posebej usmeril v mesto. Nastala je serija fotografij, ki danes visi na stenah CSD. Na njih ni velikih dogodkov. So trenutki, prostori, ljudje in podobe, ki jih marsikdo morda niti ne bi opazil.<\/p>\n
Nino pa jih opazi. \u00bbPogosto sem jaz fotografirala isti park, on pa ga vidi \u010disto druga\u010de,\u00ab pravi Silva. Nino se pri tem ne pusti veliko usmerjati. \u010ce si je zamislil dolo\u010den kader, bo vztrajal pri njem. Fotografija je njegova in tako naj tudi ostane.<\/p>\n
Fotoaparat je postal njegov glas<\/p>\n
Ninova ustvarjalnost se ne kon\u010da pri fotografiranju. Vsako leto pripravi tematski koledar. Motive izbira sam, nato jih z mamo fotografirata po Kamniku in okolici. Enkrat so bile v ospredju ure, drugi\u010d \u010debele in \u010debelnjaki. Koledarje po\u0161iljata tudi ljudem zunaj Slovenije \u2013 nekaj jih je od\u0161lo na Nizozemsko, nekateri celo v ZDA. Nekateri jih kupijo, druge Nino podari. Tudi pri tem ima zadnjo besedo on. \u00bbOdvisno, kakor ga pi\u010di,\u00ab se ob tem nasmehne Silva.<\/p>\n
Prav v tak\u0161nih pripombah se skriva Nino, kakr\u0161en je tudi sicer: \u010dlovek z mo\u010dnim zna\u010dajem, lastnimi idejami in precej jasnim ob\u010dutkom, kaj \u017eeli. \u010ce bi Ninovo \u017eivljenje opisovali samo skozi njegovo telesno oviranost, bi izpustili njegov najzanimivej\u0161i del. Nino je \u010dlovek, ki ga zanima svet. Rad se pogovarja, predvsem z odraslimi, in si neverjetno dobro zapomni ljudi. Silva pravi, da se pogosto zgodi, da ona nekoga ne prepozna, Nino pa se natan\u010dno spomni, kje ga je sre\u010dal. \u00bbOn ima tak radar,\u00ab pravi.<\/p>\n
Tudi pri ljudeh je zelo pozoren. Zazna zvok motorja, \u0161e preden kdo drug ve, kdo prihaja. Opazi stvari, ki jih drugi presli\u0161ijo ali spregledajo. In ko se z njim pogovarja\u0161, hitro ugotovi\u0161, da pred seboj nima\u0161 \u010dloveka, ki bi ga bilo treba pomilovati, ampak sogovornika, ki ti zna marsikaj vrniti.<\/p>\n
![\"Skozi](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Orig-IMG_6603-1000.webp\")
<\/p>\n
V \u010dasu epidemije covida-19, ko so kamni\u0161ke ulice utihnile, se je njegov pogled \u0161e posebej usmeril v mesto. Nastala je serija fotografij, ki danes visi na stenah CSD. Foto: Nino Rakovi\u0107<\/p>\n
Nino je tudi ljubitelj glasbe. \u00bbPoslu\u0161am rock, tudi doma\u010do rock glasbo, rad imam Big Foot Mamo in koncerte,\u00ab se v pogovor vklju\u010di Nino. Poleti ga je mogo\u010de sre\u010dati na razli\u010dnih dogodkih, tudi na Kamfestu. Rad gre na izlet, na morje, v Kamni\u0161ko Bistrico na \u0161truklje, u\u017eiva v dru\u017ebi in \u2013 kot pravi Silva \u2013 tudi zelo rad dobro je. \u00bbOgromno pojem,\u00ab se nasmehne.<\/p>\n
Njegov svet je precej bolj razgiban, kot bi kdo morda sklepal ob pogledu na \u010dloveka na vozi\u010dku. Prek dru\u0161tva Son\u010dek se udele\u017euje letovanj, hodi na morje in v Zgornjo Kungoto, pozimi se odpravi tudi na Pohorje, na sankanje ali v terme. Zanj so pomembni izleti, ljudje, dogodki in predvsem ob\u010dutek, da se nekaj dogaja.<\/p>\n
Veliko mu pomeni tudi bo\u010danje. S prijateljem Ervinom Poto\u010dnikom, ki je prav tako te\u017eje gibalno oviran in uporablja vozi\u010dek, trenirata skupaj. Pri tem je potreben partner oziroma asistent, ki pomaga pri izvedbi. Tudi tukaj Nino ni \u010dlovek, ki bi se zadovoljil s tem, da nekdo nekaj naredi namesto njega. \u017deli sodelovati, odlo\u010dati in biti del dogajanja.<\/p>\n
Tehnologija mu pomaga\u00a0do samostojnosti<\/p>\n
Mama Silva je bila ob Ninu od vsega za\u010detka. Ko je bil otrok, so se skupaj u\u010dili, kako mu omogo\u010diti, da poka\u017ee, kaj zna. Ko so drugi dolgo iskali na\u010dine, kako bi ga preverjali in ocenjevali, je ona vztrajala, da njegovo znanje obstaja, tudi \u010de ga ne more pokazati na obi\u010dajen na\u010din. V osnovni \u0161oli sta dolgo pisala \u010drko za \u010drko. Kasneje mu je individualni pouk omogo\u010dil, da je lahko svoje znanje pokazal na na\u010din, ki mu je bil dostopen. \u00bbVam povem vsa glavna mesta dr\u017eav?\u00ab se Nino zna pohvaliti. Pri \u0161estih letih je poznal vso abecedo. Danes pa mu tehnologija omogo\u010da, da pi\u0161e, se pogovarja in ustvarja precej bolj samostojno. Toda za vsako tak\u0161no samostojnost je \u0161e vedno potrebna pomo\u010d drugega \u010dloveka. \u00bbJaz ga veliko pustim,\u00ab pravi Silva. \u00bbZnajdi se, glej, saj to je \u017eivljenje.\u00ab<\/p>\n
![\"Skozi](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Orig-Nino_Razstava_Selfi02-1000.webp\")
<\/p>\n
Fotografija iz serije selfijev Foto:\u00a0 Nino Rakovi\u0107<\/p>\n
Ta stavek morda najbolje opi\u0161e njun odnos. Silva ve, da mora Ninu pomagati, vendar ga hkrati no\u010de prikraj\u0161ati za tisto, kar je njegovo. Za njegove odlo\u010ditve, njegove ideje, njegove napake in tudi njegove zmage. Ninova \u017eivljenjska sila je verjetno ena njegovih najve\u010djih posebnosti. Pri \u0161tiridesetih ne govori o \u017eivljenju kot o ne\u010dem, kar se mu je zgodilo. Govori o njem kot o ne\u010dem, v \u010demer sodeluje.<\/p>\n
Fotografira. Potuje. Poslu\u0161a glasbo. Hodi na koncerte. Trenira bo\u010danje. Izdeluje koledarje. Objavlja fotografije. Pi\u0161e. Se pogovarja. Se jezi. Se \u0161ali. In v\u010dasih tudi malo sekira mamo. Skratka \u2013 \u017eivi. \u00bbVse se da, \u010de se ho\u010de,\u00ab so besede in moto, s katerim Nino sklene pogovor in \u0161e doda: \u00bbMoje fotografije so ve\u010d kot podobe kamni\u0161kih ulic. So dokaz, da je mogo\u010de svet opazovati tudi takrat, ko ga ne more\u0161 prehoditi.\u00ab\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V prostorih centra za socialno delo osrednje Slovenije \u2013 vzhod, enote Kamnik, nas je med fotografijami pri\u010dakal \u010dlovek,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":189371,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[30],"tags":[47570,20287,164,47569,18755,62,37,58,60,38],"class_list":["post-189370","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-kamnik","tag-cirius","tag-fotograf","tag-kamnik","tag-nino-rakovic","tag-razstava-fotografij","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117084956228827606","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189370","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=189370"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189370\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/189371"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=189370"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=189370"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=189370"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}