{"id":189386,"date":"2026-08-12T23:00:13","date_gmt":"2026-08-12T23:00:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/189386\/"},"modified":"2026-08-12T23:00:13","modified_gmt":"2026-08-12T23:00:13","slug":"kamnik-dobiva-zamisel-za-muzej-evolucije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/189386\/","title":{"rendered":"Kamnik dobiva zamisel za muzej evolucije"},"content":{"rendered":"

Razstava ni zami\u0161ljena kot klasi\u010dna zbirka fosilov. Njena posebnost je v tem, da obiskovalca posku\u0161a popeljati od posamezne kosti ali kamnine do zgodbe o \u017eivali, ki je neko\u010d \u017eivela, in okolju, v katerem je \u017eivela. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi tridimenzionalni modeli in ilustracije, ki obiskovalcu pomagajo razumeti, kako so bile \u017eivali, katerih ostanke danes vidimo v vitrini, videti v resnici.<\/p>\n

Dinozavri niso
le ameri\u0161ka zgodba<\/p>\n

Med bolj zanimivimi primerki so ostanki dinozavrov, najdeni na obmo\u010dju Kozine. V Sloveniji sicer nimamo ohranjenih celotnih okostij dinozavrov, vendar so njihove kosti pomemben dokaz, da so te \u017eivali neko\u010d \u017eivele tudi na obmo\u010dju dana\u0161nje dr\u017eave. Najdbe so bile odkrite v krednih apnencih pri gradnji avtocestnega kraka proti Primorski. Kosti so bile v nekdanji kra\u0161ki kotanji oziroma breznu, kamor jih je voda prinesla iz okolice. Bile so polomljene in med seboj pome\u0161ane, zato so raziskovalci predse dobili nekak\u0161no fosilno sestavljanko. \u00bbTu notri je vse zme\u0161ano, kot nekak\u0161na sestavljanka teh kosti. Na In\u0161titutu za paleobiologijo in evolucijo Ivana Rakovca so ugotovili, da so pripadale hadrozavrom, ra\u010djekljunim dinozavrom,\u00ab ob gmoti fosilov pojasnjuje dr. Rok Ga\u0161pari\u010d, soavtor razstave z In\u0161tituta za paleobiologijo in evolucijo.<\/p>\n

Zanimivo je tudi, da ti dinozavri niso dosegali velikosti svojih sorodnikov iz Severne Amerike. V obdobju krede je bilo namre\u010d obmo\u010dje dana\u0161nje Slovenije precej druga\u010dno. Namesto velike celine so tukaj obstajali otoki. \u00bbNa otokih je \u017ee sicer tako, da so \u017eivali, ki tam \u017eivijo, manj\u0161e. Tudi ti dinozavri niso dosegali velikosti severnoameri\u0161kih, ampak so bili nekoliko manj\u0161i. Odrasli primerki so bili dolgi do pribli\u017eno \u0161tiri metre,\u00ab pravi Ga\u0161pari\u010d.<\/p>\n

Prav zato so na razstavi ob fosilnih kosteh pomembne rekonstrukcije, ki jih je pripravila Ana Turi\u010dnik. Z njimi je mogo\u010de veliko la\u017eje razumeti, kaj se pravzaprav skriva za posameznim fosilom. \u00bb\u010ce poka\u017ee\u0161 samo ko\u0161\u010dke \u010drnih kosti, je te\u017eko razumeti, da so to na\u0161i slovenski dinozavri. Zato je rekonstrukcija tako pomembna,\u00ab pravi Ga\u0161pari\u010d.<\/p>\n

\"Vesna<\/p>\n

Na razstavi bodo ob fosilnih kosteh tudi pomembne rekonstrukcije, ki jih je pripravila Ana Turi\u010dnik, saj je tako mogo\u010de veliko la\u017eje razumeti, kaj se pravzaprav skriva za posameznim fosilom.<\/p>\n

Najstarej\u0161i morski konji\u010dki<\/p>\n

Posebno mesto na razstavi imajo fosili morskih konji\u010dkov iz Tunji\u0161kega gri\u010devja. Gre za najstarej\u0161e znane morske konji\u010dke na svetu, med najdbami pa sta bili prepoznani dve vrsti. \u00bbRekli smo, dajmo narediti en par\u010dek, mogo\u010de v nekem lepem prizoru, kako se parita oziroma kako poteka njun ples,\u00ab pripoveduje doc. dr. Toma\u017e Hitij, eden od avtorjev razstave. Obiskovalec tako ne vidi samo fosila, temve\u010d tudi rekonstrukcijo \u017eivali, ki je neko\u010d plavala v morju. Prav to je eden glavnih namenov razstave \u2013 pokazati, da fosil v vitrini ni zgolj lep ali nenavaden kamen. \u00bbVsak fosil je v bistvu neka redka stvar. Zelo malo stvari se dejansko fosilizira po tem, ko organizem odmre. Fosil je zato sam po sebi izjemen dogodek,\u00ab poudarja Hitij.<\/p>\n

Med razstavljenimi primerki so tudi nenavadni triasni o\u017eigalkarji, ki so raziskovalcem dolgo povzro\u010dali te\u017eave pri dolo\u010danju. Za eno od teh \u017eivali so sprva menili, da gre za nekak\u0161nega \u010drva, poznej\u0161e raziskave pa so pokazale druga\u010dno zgodbo. \u00bb\u010ce nekdo re\u010de, da nekaj ne more obstajati, to \u0161e ne pomeni, da ne obstaja. Morda tega samo \u0161e nisi na\u0161el,\u00ab pravi Ga\u0161pari\u010d. Pri paleontologiji je namre\u010d veliko odvisno od tega, kaj se je v kamninah sploh uspelo ohraniti.<\/p>\n

Kamnik je poln\u00a0paleontolo\u0161kih zgodb<\/p>\n

Zamisel o Muzeju evolucije Kamnik izhaja prav iz dejstva, da je obmo\u010dje Kamnika izjemno bogato z zgodbami o \u017eivljenju v geolo\u0161ki preteklosti. V Kamni\u0161ko-Savinjskih Alpah so bili najdeni triasni fosili, v Motniku ostanki najstarej\u0161ih sesalcev na obmo\u010dju Slovenije, Tunji\u0161ko gri\u010devje je znano po fosilnih morskih konji\u010dkih, Mokri\u0161ka jama je bila prebivali\u0161\u010de jamskih medvedov in pra\u010dloveka, v Nevljah pa so odkrili ostanke ledenodobnega mamuta.<\/p>\n

\u00bbKamnik je eno tako sredi\u0161\u010de teh zgodb. Res je ogromno stvari okoli,\u00ab pravi Ga\u0161pari\u010d. Pri tem opozarja, da \u0161tevilne najdbe \u0161ir\u0161i javnosti \u0161e niso dovolj poznane. Del jih je shranjen v muzejskih depojih in raziskovalnih zbirkah, druge hranijo zasebni zbiratelji, njihove zgodbe pa pogosto poznajo predvsem strokovnjaki. Prav tu vidita avtorja razstave prostor za muzej evolucije. Ne kot \u0161e en muzej, v katerem bi obiskovalci hodili od vitrine do vitrine, temve\u010d kot sodoben, interaktiven prostor, ki bi povezal znanost, lokalno dedi\u0161\u010dino in izobra\u017eevanje.<\/p>\n

\"Vesna<\/p>\n

Kostna bre\u010da z zobmi in kostmi dinozavrov, odkrita pri Kozini<\/p>\n

Ideja o Muzeju evolucije Kamnik je bila v letu 2026 razvita tudi v okviru projekta PU\u0160 B Muzej evolucije Kamnik \u2013 koncept in idejna zasnova za sodoben interaktivni naravoslovni muzej, ki je potekal na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pod okriljem ministrstva za visoko \u0161olstvo, znanost in inovacije.<\/p>\n

Od gasilskega\u00a0kombija do muzeja<\/p>\n

Za\u010dasna razstava v samostanu bo sicer le eden od dogodkov, povezanih s predstavitvijo projekta. Na Glavnem trgu bo v \u010dasu Kamfesta parkiran tudi predelan gasilski kombi. V njem bo mogo\u010de videti opremo, ki jo paleontologi uporabljajo pri iskanju fosilov, ve\u010dje primerke in druge pripomo\u010dke. Ob stojnici bodo obiskovalci lahko poklepetali z avtorji in sodelavci projekta, otroci pa bodo lahko nekatere primerke tudi prijeli v roke. Kdor ima doma kamen ali fosil, za katerega ne ve, kaj pravzaprav je, ga lahko prinese s seboj. Strokovnjaka bosta pomagala pri prepoznavanju in razlagi najdbe. \u00bbNa\u0161a ideja je, da bi tukaj mesto na\u0161lo prostor tudi za stalni muzej evolucije. Zdaj \u017eelimo ta koncept predstaviti javnosti,\u00ab pravita Ga\u0161pari\u010d in Hitij.<\/p>\n

\"Vesna<\/p>\n

V okolici mekinjskega samostana se bodo \u0161e vse do nedelje potikali dinozavri.<\/p>\n

Tudi film o Mary Anning<\/p>\n

Paleontologija bo v okviru Kamfesta dobila tudi filmsko zgodbo. V \u010detrtek, 13. avgusta, bo v letnem kinu, ki ga gosti samostan, na sporedu animirani film o Mary Anning, pionirki paleontologije, ki je v za\u010detku 19. stoletja ob angle\u0161ki obali iskala fosile in s svojimi najdbami pomembno prispevala k razvoju znanosti. Uro pred projekcijo, ob 20. uri, bo potekal tudi pogovor z Ga\u0161pari\u010dem, ki je lani prejel nagrado Mary Anning Award britanskega paleontolo\u0161kega zdru\u017eenja, za pomemben prispevek k paleontolo\u0161ki znanosti.\u00a0<\/p>\n

\u0160est vsebinskih sklopov, predstavljenih na razstavi<\/p>\n

Triasno morje slovenskih Alp \u2013 fosili iz Kamni\u0161ko-Savinjskih Alp, med njimi roparska riba Saurichthys iz Matkovega kota, riba Sangiorgioichthys iz Robanovega kota, okostje morskega plazilca iz doline Kamni\u0161ke Bistrice, tilakocefalni raki ter drugi fosili. Prikazujejo toplo morje, ki je pred pribli\u017eno 245 milijoni let prekrivalo obmo\u010dje dana\u0161njih Alp. Vitrino dopolnjujejo primerki iz Karavank, Julijskih Alp in Poljanske doline.<\/p>\n

Kredni dinozavri s Krasa \u2013 kostna bre\u010da z zobmi in kostmi dinozavrov, odkrita pri Kozini, ter 3D-rekonstrukcija dinozavra Tethyshadros insularis. Ob njej je razstavljena tudi golenica sorodnega ra\u010djekljunega dinozavra iz ZDA. \u010ceprav najdba ni iz Kamnika, predstavlja pomemben dokaz, da so dinozavri \u017eiveli tudi na obmo\u010dju dana\u0161nje Slovenije.<\/p>\n

Megalodon iz Vir\u0161tanja \u2013 izjemen niz zob orja\u0161kega morskega psa Otodus megalodon, ki so bili najdeni na Kozjanskem. Najdba je posebna, ker naj bi \u0161tevilni zobje pripadali enemu samemu osebku.<\/p>\n

Koprolitni horizont in najstarej\u0161i morski konji\u010dki \u2013 tukaj je Kamnik oziroma njegova neposredna okolica ponovno v ospredju. Iz Tunji\u0161kega gri\u010devja so predstavljeni najstarej\u0161i znani fosilni morski konji\u010dki na svetu, meduze, \u0161koljke, ribe, \u017eu\u017eelke, rastline, koproliti in drugi fosili. Med njimi sta Hippocampus sarmaticus in Hippocampus slovenicus.<\/p>\n

Jamski medvedi iz Kamni\u0161ko-Savinjskih Alp \u2013 Mokri\u0161ka jama in Poto\u010dka zijalka sta eni izmed najbolj znanih lokacij s kostmi jamskih medvedov v Sloveniji. Vitrina pripoveduje tudi o okolju zadnje ledene dobe ter povezavi med jamskimi medvedi in paleolitskim \u010dlovekom, ki je pustil sledi v omenjenih jamah.<\/p>\n

Mamut iz Nevelj pri Kamniku \u2013 zadnja vitrina je posve\u010dena najbolj prepoznavni kamni\u0161ki paleontolo\u0161ki najdbi. Leta 1938 so v Nevljah pri Kamniku odkrili skoraj popolno okostje dlakavega mamuta. Na razstavi so sicer predstavljene kosti mamuta iz Donave, vendar je zgodba namenjena predvsem neveljskemu mamutu, ki danes velja za enega od simbolov Kamnika.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Razstava ni zami\u0161ljena kot klasi\u010dna zbirka fosilov. Njena posebnost je v tem, da obiskovalca posku\u0161a popeljati od posamezne…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":189387,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[30],"tags":[41266,47577,37040,164,47575,47574,47576,62,37,58,60,38,47578],"class_list":["post-189386","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-kamnik","tag-dinozavri","tag-institut-za-paleobiologijo-in-evolucijo","tag-kamfest","tag-kamnik","tag-mekinjski-samostan","tag-muzej-evolucije","tag-rok-gasparic","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-tomaz-hitij"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117085027037470352","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189386","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=189386"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189386\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/189387"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=189386"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=189386"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=189386"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}