{"id":189396,"date":"2026-08-12T23:16:14","date_gmt":"2026-08-12T23:16:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/189396\/"},"modified":"2026-08-12T23:16:14","modified_gmt":"2026-08-12T23:16:14","slug":"past-evropske-varnosti-zakaj-ima-po-dogodkih-v-ceuti-maroko-bruselj-v-sahu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/189396\/","title":{"rendered":"Past evropske varnosti: zakaj ima po dogodkih v Ceuti Maroko Bruselj v \u0161ahu"},"content":{"rendered":"

Ceuta, majhna \u0161panska enklava na severu Afrike, je konec julija postala prizori\u0161\u010de ene najve\u010djih migracijskih kriz v zgodovini Evropske unije. Iz Maroka se je v multikulturno obmorsko mesto z okoli 85.000 prebivalci v nekaj dneh zgrnilo najmanj 72.000 nezakonitih migrantov. Prizori iz Ceute, ki so zakro\u017eili po svetu, so nedvomno malokoga pustili hladnega: nepregledne kolone ljudi, stampedo proti \u0161panski meji, nemo\u010d varnostnih organov pred mno\u017eico, raztreseni plavalni pripomo\u010dki, izgubljeni natika\u010di in kosi obla\u010dil po pla\u017ei ter veselje na obrazih pri\u0161lekov, ki so (vsaj za trenutek) verjeli, da jim bo uspelo dose\u010di Evropo in stopiti korak bli\u017eje k evropskemu snu \u2026<\/p>\n

<\/p>\n

\"A<\/p>\n

Mejni nadzori<\/p>\n

Migranti zanetili diplomatski spor: \u0160panija in Italija druga drugi zapirata meje<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Obrazi doma\u010dinov so bili, nasprotno, zaznamovani z zaskrbljenostjo, jezo in strahom pred posledicami tako mno\u017ei\u010dnega prihoda, pri\u0161leke, ki so romali po mestnih ulicah, so pri\u010dakale zaprte trgovine in tudi tisti, ki so \u017eeleli, niso mogli kupiti najosnovnej\u0161ih vsakodnevnih potreb\u0161\u010din, iz nekaterih predelov mesta pa so jih doma\u010dini odganjali z besedami in udarci. Sprejemni center je prenapolnjen, tisti, ki vztrajajo v Ceuti, spijo, kjer najdejo prostor, tudi po ulicah zakotnej\u0161ih delov mesta in na muslimanskem pokopali\u0161\u010du.<\/p>\n

V uradnih medijih in prek dru\u017ebenih omre\u017eij smo spremljali razdvojenost doma\u010dinov: kljub so\u010dutju in razumevanju do stisk tistih, ki so se podali na tvegano pot v Evropo (med poskusom prehoda meje je umrlo okoli 100 ljudi), niso skrivali razo\u010daranja in jeze do uradnega Madrida spri\u010do dejstva, da je ve\u010d desettiso\u010de ljudi \u00bbkot za \u0161alo\u00ab pre\u010dkalo dve dr\u017eavni meji in z danes na jutri njihova \u017eivljenja postavilo na glavo.<\/p>\n

Med stisko in politi\u010dnimi igricami<\/p>\n

Slaba dva tedna po mno\u017ei\u010dnem prihodu migrantov Ceuta ni ve\u010d zgolj prizori\u0161\u010de migracijskega pritiska, temve\u010d vse bolj tudi politi\u010dni oder. Na eni strani je zdru\u017eena multikulturna skupnost, ki zahteva normalizacijo razmer in odlo\u010den odziv dr\u017eave na krizne razmere, na drugi strani stojijo populisti\u010dni politiki, ki migracijsko vpra\u0161anje uporabljajo za pritisk na Madrid ali utrjevanje lastnih politi\u010dnih pozicij. V vmesnem prostoru ostajajo ujeti ljudje \u2013 tako doma\u010dini kot tudi nepovabljeni pri\u0161leki, ki so se z odhodom iz Maroka proti \u0160paniji nezavedno zna\u0161li v geopoliti\u010dni igri interesov.<\/p>\n

\u0160e vedno ni enotnega podatka, koliko ljudi je dejansko nezakonito vstopilo v Ceuto in koliko se jih je prostovoljno vrnilo na maro\u0161ko stran. \u0160panska vlada govori o okoli 72.000 ljudeh, ki naj bi nezakonito pre\u010dkali mejo v enklavo, od katerih naj bi jih tam ostalo pribli\u017eno 2500. Vi\u0161je \u0161tevilke je ta teden \u0161panskim medijem predstavil \u017eupan-predsednik avtonomnega mesta Ceuta Juan Jes\u00fas Vivas. Po njegovih besedah je enklavo doseglo okoli 80.000 ljudi, med 3000 in 5000 pa naj bi jih tam ostalo. Nekateri drugi neuradni viri \u0161tevilo preostalih postavljajo \u0161e vi\u0161je, blizu 10.000.<\/p>\n

\"People<\/p>\n

Prizori mno\u017ei\u010dnega nezakonitega pre\u010dkanja meje v Ceuto, ki so obkro\u017eili svet. \/ Foto: AP<\/p>\n

\u00bbMaroko je samo pokazal, kaj se zgodi, \u010de nekaj ur ne opravlja dogovorjenih dol\u017enosti in ne varuje meje tako, kot jo mora.\u00ab S temi besedami dr. Faris Ko\u010dan, docent na Fakulteti za dru\u017ebene vede, povzame eno klju\u010dnih sporo\u010dil dogajanja v Ceuti. Kot pojasnjuje, pri mno\u017ei\u010dnem vstopu migrantov ni \u0161lo zgolj za nenaden migracijski pritisk na evropski zunanji meji, temve\u010d predvsem za opomnik na odlo\u010ditve zadnjega desetletja, ko Evropska unija del odgovornosti za nadzor zunanjih meja prena\u0161a na dr\u017eave, kot je Maroko, ki niso del evropskega politi\u010dnega prostora.<\/p>\n

Po migrantski krizi je Evropa svojo varnostno arhitekturo za\u010dela graditi tudi zunaj svojih meja. Tur\u010dija, Libija, Tunizija in Maroko so postali klju\u010dni partnerji pri nadzoru migracijskih poti, \u010deprav niso del EU. \u00bbS tem je Evropa v bistvu priznala ne samo, da je ranljiva, ampak je tudi prenesla vidike odvisnosti od tretjih dr\u017eav, zato da bi upravljale njen problem. Zares smo \u017ee ve\u010d kot deset let povsem ranljivi in zares odvisni tudi od volje ali nejevolje partnerjev,\u00ab opozarja sogovornik.<\/p>\n

Maroko ima danes precej mo\u010dnej\u0161i pogajalski polo\u017eaj kot pred desetletjem: nadzoruje kopenska prehoda proti evropskima mestoma Ceuto in Melillo, pomemben je za zahodnosredozemsko in atlantsko migracijsko pot, hkrati pa ima mo\u010dne zunanje zaveznike.<\/p>\n

In prav to je Maroko s Ceuto nazorno ponazoril: Bruslju je pokazal, da ni le pasiven partner pri prihodnjih dogovorih, temve\u010d lahko resno destabilizira tudi odnose znotraj Unije. Odnosi med Marokom in \u0160panijo so sicer nestabilni tudi zaradi vpra\u0161anja Zahodne Sahare, nekdanje \u0161panske kolonije, ki si jo lasti Maroko, \u010deprav njen status uradno \u0161e vedno ni re\u0161en.<\/p>\n

Nadzor meje kot pogajalsko orodje<\/p>\n

Po Ko\u010danovi oceni je dogajanje v Ceuti mogo\u010de razumeti kot instrumentalizacijo migracijskega vpra\u0161anja. \u00bbNemogo\u010de bi bilo, da bi Maroko \u010dez mejo tako zelo hitro spustil toliko ljudi,\u00ab nadaljuje. In tak\u0161nim prizorom v Ceuti nismo bili pri\u010da prvi\u010d. Spomni na leto 2021, ko je \u0160panija sprejela na bolni\u0161ni\u010dno zdravljenje Brahima Ghalija, voditelja Fronte Polisario in zagovornika neodvisnosti Zahodne Sahare. Maroko je na potezo Madrida odgovoril z opustitvijo nadzora meje, ki jo je v dveh dneh nezakonito prestopilo okoli 12.000 ljudi. Dogajanje je bilo tudi v evropskem parlamentu prepoznano kot primer instrumentalizacije migracij.<\/p>\n

Podobno se je leta 2021 zgodilo na vzhodni meji Evropske unije, ko je beloruski re\u017eim Aleksandra Luka\u0161enka po uvedbi evropskih sankcij omogo\u010dal pritisk migrantov proti Poljski, Litvi in Latviji.<\/p>\n

\"\ufeffBled,<\/p>\n

Dr. Faris Ko\u010dan, docent na fakulteti za dru\u017ebene vede \/ Foto: STA<\/p>\n

Paradoksalen polo\u017eaj, v katerega se je Evropa ujela v zadnjem desetletju, je o\u010diten: ve\u010d ko vlaga v to, da tretje dr\u017eave nadzorujejo njene zunanje meje, bolj je od njih odvisna. Evropa je to spoznala \u017ee s Tur\u010dijo, ko je v letih 2015 in 2016 Recep Tayyip Erdo\u011fan precej odkrito \u017eugal Bruslju z mo\u017enostjo odpiranja migracijskih poti za sirske in afganistanske begunce in migrante ter od EU zahteval ve\u010d sredstev. Maroko danes po\u010dne nekaj podobnega, le da ga je Evropa dolgo dojemala kot precej \u0161ibkej\u0161ega partnerja.<\/p>\n

Po prvem \u0161oku sta se \u0160panija in Evropska unija zna\u0161li pred neprijetnim vpra\u0161anjem: kdo je odgovoren za nenaden prihod tako velikega \u0161tevila ljudi? Medtem ko se je Maroko zavil v molk, so migranti in begunci medijem v Ceuti prostodu\u0161no povedali, da jih pri prehodu meje ni nih\u010de ustavljal. \u0160e ve\u010d, nekateri so trdili, da so jih maro\u0161ke varnostne sile usmerjale proti meji in jih spodbujale k prehodu na \u0161pansko stran. \u0160lo je za opustitev izpolnjevanja obveznosti, ki jih ima Maroko v okviru bilateralnih sporazumov z EU, je jasen sogovornik.<\/p>\n

\u010ce se vrnemo k nezakonitemu vstopu v Ceuto leta 2021, je \u00bbrazlika samo v tedanji izjavi maro\u0161ke veleposlanice v \u0160paniji, da ima vsako dejanje svojo posledico, in je zato lahko evropski parlament to obsodil kot primer instrumentalizacije migrantov\u00ab, spominja Faris Ko\u010dan. Ob tem opozori na zanimiv preobrat v odzivu Evropske unije, ki je odgovornost za kaos na meji hitro preusmerila na nedr\u017eavne akterje \u2013 tihotapce, kriminalna zdru\u017eenja in posameznike. \u00bbS tem, ko je Evropska unija okrivila nedr\u017eavne akterje, je \u0161la v razpr\u0161eno odgovornost in zavarovala Maroko pred potencialno krizo med Marokom in Evropsko unijo.\u00ab<\/p>\n

\"Migrants<\/p>\n

Ve\u010d tiso\u010d migrantov in beguncev pomeni za obmorsko mesto (pre)velik pritisk, saj Ceuta infrastrukturno, kadrovsko in organizacijsko ni pripravljena na sprejem in oskrbo tako velikega \u0161tevila ljudi.\u200b \/ Foto: Reuters<\/p>\n

Zakaj je to pomembno? \u010ce bi Bruselj neposredno obto\u017eil Maroko, bi lahko sledil diplomatski konflikt. Ko se odgovornost pripi\u0161e tihotapcem in kriminalnim omre\u017ejem, Unija zavaruje tudi \u0161ir\u0161e prihodnje partnerstvo in se izogne morebitnemu zaostrovanju v merjenju mo\u010di na mejah. \u00bbTako je pravzaprav Maroko izpadel kot zmagovalec znotraj tega pritiska in pokazal, da ima pogajalsko mo\u010d.\u00ab<\/p>\n

Dogajanje je treba razumeti tudi v lu\u010di \u0161ir\u0161ih pogajanj med Marokom in Evropsko unijo, \u0161e doda dr. Ko\u010dan. Pri vpra\u0161anju migracij, ki so le del odnosa med Marokom in EU, velja izpostaviti evropski pakt o migracijah, ki je za\u010del veljati junija letos in naj bi zagotovil enotnej\u0161i odziv Unije na migracijske tokove. \u00bbDruga zadeva pa je, da se januarja prihodnje leto napoveduje krepitev strate\u0161kega partnerstva med Marokom in Evropsko unijo \u2013 in Maroko \u017eeli v okviru tega partnerstva okrepiti svoj pogajalski polo\u017eaj.\u00abevrov, ki jo pridobiva znotraj paketa od leta 2021 do 2027 in je vezana na investicije, razvoj, infrastrukturo in energetiko.\u00ab<\/p>\n

Bo Ceuta dobila nadaljevanje?<\/p>\n

Maroko ima danes precej mo\u010dnej\u0161i pogajalski polo\u017eaj kot pred desetletjem: nadzoruje kopenska prehoda proti evropskima mestoma Ceuto in Melillo, pomemben je za zahodnosredozemsko in atlantsko migracijsko pot, hkrati pa ima mo\u010dne zunanje zaveznike. Je strate\u0161ki partner ZDA, administracija Donalda Trumpa je v njegovem prvem mandatu priznala maro\u0161ko suverenost nad Zahodno Saharo, dr\u017eava pa je tudi del Abrahamovih sporazumov in v zadnjih letih krepi varnostno sodelovanje z Izraelom.<\/p>\n

Ali se lahko scenarij iz Ceute ponovi? \u00bbTo se lahko zgodi, \u010de se Maroko odlo\u010di oziroma \u010de vidi, da pogoji, ki jih Evropska unija ponuja, ne bodo zadostni oziroma zadovoljivi,\u00ab odgovarja Faris Ko\u010dan. A po odzivu Bruslja, predvsem Ursule von der Leyen, ki je takoj napovedala krepitev finan\u010dnih mehanizmov za Maroko, se mu tak\u0161en scenarij za zdaj ne zdi verjeten. EU ima dovolj finan\u010dnih vzvodov za dodatno krepitev sodelovanja z Rabatom. Verjetno bo sledila tudi nova razporeditev sredstev oziroma ve\u010d ciljno usmerjenih nalo\u017eb v Maroko, s \u010dimer bi ta \u0161e okrepil svoj polo\u017eaj v odnosih z EU.<\/p>\n

\"Shoes<\/p>\n

Pozabljena obutev migrantov na pla\u017ei El Tarajal \/ Foto: Reuters<\/p>\n

Posebna zgodba Ceute so mladoletniki brez spremstva. Do za\u010detka tedna so registrirali 1342 otrok, \u0161tevilka pa najverjetneje \u0161e ni kon\u010dna, med njimi naj bi bili po poro\u010dilih s terena tudi komaj osemletni otroci. Kak\u0161na bo njihova usoda? Ceuta zanje nima dovolj varnih nastanitvenih zmogljivosti. Naslednji velik politi\u010dni preizkus \u0160panijo \u010daka \u017ee te dni, ko bo komisija za otroke in mladostnike razpravljala o prerazporeditvi mladoletnikov iz Ceute v druge dele dr\u017eave. Nekatere desne stranke prerazporeditvi glasno nasprotujejo.<\/p>\n

Zdravnica v lokalni bolni\u0161nici Susana Ascaso je za Euronews opozorila, da so nekatera dekleta brez nastanitve in spijo na ulici, ker so centri za mladoletnike polni, zaradi \u010desar so \u0161e posebno ranljiva za spolno izkori\u0161\u010danje in trgovino z ljudmi. V javnost je pri\u0161la tudi informacija, da so zaradi suma spolnega nasilja obravnavali vsaj pet deklet, mlaj\u0161ih od 14 let. Zdravniki sumijo, da je dejansko \u0161tevilo primerov vi\u0161je, saj vse \u017ertve niso prijavile napadov. Bolni\u0161nica je medtem preobremenjena in obravnava 300 do 400 migrantov na dan, z enakim \u0161tevilom osebja kot pred krizo.\u00a0<\/p>\n

\u0160ir\u0161i kontekst in povodi julijskih nezakonitih prehodov<\/p>\n

\u2013 S\u00e1nchezov obisk Al\u017eirije: 20. julija 2026 je \u0161panski premier obiskal Al\u017eirijo in obnovil odnose, ki so bili zamrznjeni od leta 2022. Maroko in Al\u017eirija sta v hudem sporu glede Zahodne Sahare. Sogovorniki za \u0161panski \u010dasnik El Pa\u00eds so omenili tudi mo\u017enost, da \u017eeli Maroko \u0160panijo prisiliti k pogajanjem o prihodnosti Ceute in Melille, potem ko je Madrid z obiskom Al\u017eirije \u00bbkaznoval\u00ab Rabat za zbli\u017eevanje z Washingtonom in Izraelom.<\/p>\n

\u2013 Sodba \u0161panskega vrhovnega sodi\u0161\u010da: 29. junija 2026 je sodi\u0161\u010de razsodilo, da migrantov, prestre\u017eenih na morju, ni mogo\u010de takoj vrniti v Maroko brez rednega postopka. Tihotapske mre\u017ee so to odlo\u010ditev izkori\u0161\u010dale in jo po dru\u017ebenih omre\u017ejih raz\u0161irjale napa\u010dno razlago, \u010de\u0161 da gre za \u00bbzeleno lu\u010d\u00ab za prehod.<\/p>\n

\u2013 Nov poskus instrumentalizacije migrantov: strategija, s katero dr\u017eave namerno uporabljajo begunce in migrante kot geopoliti\u010dno orodje pritiska na nasprotnika. Maroko \u017ee od leta 2021 ob\u010dasno pove\u010duje prepustnost meje kot diplomatski vzvod pritiska na \u0160panijo. \u0160tevilni pri\u0161leki iz Maroka za medije pri\u010dajo, kako so maro\u0161ke varnostne sile brez posredovanja dopustile prehode skozi nadzorovana obmo\u010dja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ceuta, majhna \u0161panska enklava na severu Afrike, je konec julija postala prizori\u0161\u010de ene najve\u010djih migracijskih kriz v zgodovini…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":189397,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[44900,422,32,47584,1009,440,7479,1012,35,31,34,36,47583,37,38,1567,33,9589],"class_list":["post-189396","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-ceuta","tag-evropska-unija","tag-headlines","tag-humanitarna-vprasanja","tag-maroko","tag-mednarodni-odnosi","tag-migracijska-kriza","tag-migranti","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-politicne-igre","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-spanija","tag-top-stories","tag-varnostna-politika"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117085089559412427","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189396","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=189396"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189396\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/189397"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=189396"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=189396"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=189396"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}