{"id":189520,"date":"2026-08-13T03:05:17","date_gmt":"2026-08-13T03:05:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/189520\/"},"modified":"2026-08-13T03:05:17","modified_gmt":"2026-08-13T03:05:17","slug":"o-pokopu-domobrancev-na-zalah","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/189520\/","title":{"rendered":"O pokopu domobrancev na \u017dalah"},"content":{"rendered":"<p>    <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/08\/11\/853629\/Orig-Screenshot_2026-06-06_143433-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/08\/11\/853629\/Orig-Screenshot_2026-06-06_143433-600.webp\" class=\"main-gallery-image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Wide-Screenshot_2026-06-06_143433-1000.webp\" alt=\"  \"\/><\/p>\n<p>Foto: dokumentacija Dnevnika<\/p>\n<p>O pokopu domobrancev na \u017dalah<\/p>\n<p>Ob napovedi zahteve za pokop domobrancev na \u017dalah je v javnosti nastalo nelagodje in mo\u010dan revolt, ki pa se je po sprejetju zakona nepri\u010dakovano hitro polegel.<\/p>\n<p>                        12. 08. 2026, 11.03\n                    <\/p>\n<p>                        <a href=\"https:\/\/google.com\/preferences\/source?q=dnevnik.si\" class=\"se-author-gps-cta\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\"><br \/>\n                            <img decoding=\"async\" class=\"se-author-gps-cta-badge\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/1786590317_339_dnevnik_gps_badge.png\" alt=\"Google Preferred Sources CTA\"\/><br \/>\n                        <\/a><\/p>\n<p>Vpra\u0161anje pokopa domobrancev na \u017dalah se v javnosti pogosto predstavlja kot izraz pietete, spo\u0161tovanja do mrtvih in civilizacijskega standarda. Toda tak\u0161na razlaga je preve\u010d poenostavljena. Pokop domobrancev na \u017dalah je vsa leta po osamosvojitvi izklju\u010dno politi\u010dno vpra\u0161anje. Predlagatelji tega dogodka po mojem ves \u010das namenoma manipulirajo s \u010dustvi svojcev izklju\u010dno zaradi ideolo\u0161ke zaslepljenosti in borbe za oblast. \u010ce bi imeli iskren namen na spodoben na\u010din pokopati posmrtne ostanke pobitih domobrancev v Ko\u010devskem rogu, bi to lahko storili takoj po spravni ma\u0161i julija 1990, ki je predstavljala simbolno spravo med domobranstvom in \u00bb novo oblastjo\u00ab. Takratni nad\u0161kof Alojz \u0160u\u0161tar in Milan Ku\u010dan kot simbolni predstavnik nove povojne oblasti sta z veliko mero medsebojnega spo\u0161tovanja in spo\u0161tovanja do pobitih domobrancev Slovencem ponudila edinstveno prilo\u017enost za \u00bbspravo\u00ab in kon\u010danje obdobja politi\u010dnih konfliktov in manipulacij. Za klerofa\u0161iste, ki ves \u010das po osamosvojitvi manipulirajo z ostanki mrtvih domobrancev, pa predlagano spravno dejanje ni bilo sprejemljivo. To bi namre\u010d pomenilo konec njihove manipulacije in zaton njihove politi\u010dne prisotnosti. Dokaz za to, da gre pri pobudnikih za pokop na \u017dalah izklju\u010dno za politi\u010dno manipulacijo, je, da so zavrgli napotek vodje slovenske Cerkve in pape\u017eevo voljo kot bo\u017ejega poslanca na zemlji. Edina razlaga primera, da slovenski kristjani ne sledijo bo\u017ejim predstavnikom, je, da slovenska RKC in njeni sateliti, vodje strank SDS in NSi, z manipulacijo in prisilo dr\u017eijo vernike v zmoti in jih oddaljujejo od Kristusovega nauka.<\/p>\n<p>Zgodovinska resnica je neizprosna in dokazuje, da so bili domobranci del nacisti\u010dne vojske v sestavi zloglasne SS, ki je bila neposredno podrejena Hitlerju, kateremu so leta 1943 v Ljubljani zaprisegli zvestobo. To je bila zlo\u010dinska organizacija, ki je zverinsko pobijala svoje sonarodnjake samo zato, ker so bili \u010dlani, podporniki ali samo simpatizerji partizanskega boja. Ob tem pa so razgla\u0161ali, da to po\u010dno zaradi obrambe vere. Njihova grozodejstva so opisana v \u0161tevilnih knjigah in niso primerljiva z zlo\u010dini, ki jih klerofa\u0161isti pripisujejo novi povojni oblasti.<\/p>\n<p>Da bi razumeli \u010das, o katerem govorim in je mo\u010dno vplival na povojno ravnanje nove oblasti z domobranci, bi morali prebrati knji\u017eico \u00bbFa\u0161isti\u010dno domobranski teror nad Slovenci\u00ab, ki jo je napisal dr. Makso \u0160nuderl, predsednik \u00bbkomisije pri predsedstvu SNOS za ugotovitev zlo\u010dinov okupatorjev in njihovih pomaga\u010dev\u00ab. V knji\u017eici na podlagi dokumentov in pri\u010devanj navaja imena 1297 \u017ertev, ki so jih domobranci v glavnem na zverinski na\u010din pokon\u010dali samo v \u010dasu od septembra 1943 do julija 1944, ko je bila knjiga oddana v tiskarno. Avtor navaja tudi 371 imen domobrancev \u2013 zlo\u010dincev, ki so v tej knji\u017eici navedene \u017ertve pobili. Ti zlo\u010dinci so bili prave zveri v \u010dlove\u0161ki podobi. Na kako grozovit na\u010din so to po\u010deli, ka\u017ee nekaj predstavljenih primerov iz knjige.<\/p>\n<p>S tako popotnico so ob zaklju\u010dku vojne domobranci zbe\u017eali v Avstrijo, od koder pa so se njihovi vodje s pomo\u010djo agentov RKC razpr\u0161ili in poskrili po dr\u017eavah Ju\u017ene Amerike in ZDA. Tiste, ki so obstali v Avstriji, so zavezniki Angle\u017ei na podlagi \u00bbmoskovskega sporazuma\u00ab vrnili v Jugoslavijo. Ali si lahko predstavljamo, kolik\u0161na mr\u017enja se je zaradi storjenih zlo\u010dinov nakopi\u010dila med ljudmi? Tako je imela javnost mo\u010dan vpliv na odlo\u010ditev nove oblasti glede prihodnosti domobrancev.<\/p>\n<p>Kreatorji politike sovra\u0161tva, temelje\u010dega na primeru izvensodnih pobojev domobrancev, pa namenoma zamol\u010dijo dejstvo, da so partizanska vodstva na ni\u017eji ravni \u017ee leta 1943 po kapitulaciji Italije pozivala domobrance k predaji z obljubo amnestije. Prvi razglas, s katerim je Pasnos ponudil splo\u0161no amnestijo, je bil z rokom prijave 17.novembra 1944, Avnoj pa je amnestijo podalj\u0161al do 21.novembra, s \u010dimer so oblasti uradno pozvale kolaborante, naj opustijo sodelovanje z okupatorjem. Zadnji uradni poziv k predaji domobrancev je nova oblast objavila v za\u010detku januarja 1945 s pozivom o splo\u0161ni amnestiji z rokom 15. januarja 1945. To ni bila prazna formalnost. Na primer, razen nekaj te\u017ekih zlo\u010dincev je bila velika ve\u010dina zajetih po bitki za Turjak izpu\u0161\u010denih, med njimi tudi 31 duhovnikov. Ob vrnjenih domobrancih iz Avstrije so bili mladoletniki, kot je bil poznej\u0161i generalni to\u017eilec Drobni\u010d, sistemati\u010dno izpu\u0161\u010dani. \u0160tevilni civilni uradniki in neobremenjeni pripadniki enot so se vrnili domov po preverjanju. Pomilostitev je bila dejanska mo\u017enost, ki bi re\u0161ila \u0161tevilna \u017eivljenja.<\/p>\n<p>In zakaj se niso predali, \u010deprav bi bili izpu\u0161\u010deni? Prevladal je mit, da se ljudje niso predali zaradi strahu pred novo oblastjo. Toda ta razlaga je la\u017eniva. Krivdo za to nosijo vodstva domobrancev in duhovniki RKC, ki so prepovedovali predajo, zahtevali umik v Avstrijo, obljubljali britansko za\u0161\u010dito, trdili, da je pomilostitev prevara in ustvarjali iluzijo o \u00bbvrnitvi z Angle\u017ei\u00ab. Tragedija ni bila neizogibna. Bila je posledica politi\u010dne in voja\u0161ke zablode vodstev, la\u017enih obljub in dejstva, da so vodilni domobranci in verski vodje v Avstriji poskrbeli le zase, svoje zavedene sopotnike pa pustili zavr\u017eene na poti, ki jo je vodila v smrt.<\/p>\n<p>Zato pokop na \u017dalah ni vpra\u0161anje pietete, je politi\u010dno vpra\u0161anje in navadna farsa novodobnih klerofa\u0161istov. Je vpra\u0161anje zgodovinske odgovornosti vodstva domobrancev. Dokler te odgovornosti ne poimenujemo, bo pokop ostal politi\u010dno vpra\u0161anje \u2013 ne vpra\u0161anje pietete. Podpiram prizadevanja \u017eupana Jankovi\u0107a, da se prepre\u010di pokop posmrtnih ostankov domobrancev na ljubljanskih \u017dalah. To bi bilo za Ljubljano, mesto heroj, skrajno poni\u017eujo\u010de.<\/p>\n<p class=\"SEClass10\">Jo\u017eef Martini, Ljubljana<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Foto: dokumentacija Dnevnika O pokopu domobrancev na \u017dalah Ob napovedi zahteve za pokop domobrancev na \u017dalah je v&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":189521,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[31129,13251,1295,26706,59,61,62,37,58,60,38,26694,1817],"class_list":["post-189520","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-domobranci","tag-jozef-martini","tag-pisma-bralcev","tag-pokop","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zale","tag-zoran-jankovic"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117085990498592134","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189520","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=189520"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189520\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/189521"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=189520"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=189520"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=189520"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}