{"id":189558,"date":"2026-08-13T04:46:15","date_gmt":"2026-08-13T04:46:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/189558\/"},"modified":"2026-08-13T04:46:15","modified_gmt":"2026-08-13T04:46:15","slug":"v-ljubljani-nasli-edinstven-rimskodobni-nagrobnik-po-cem-izstopa-in-kaj-nam-lahko-pove-o-emoni","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/189558\/","title":{"rendered":"V Ljubljani na\u0161li edinstven rimskodobni nagrobnik: po \u010dem izstopa in kaj nam lahko pove o Emoni?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Med
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMed najpomembnej\u0161imi najdbami izstopa nagrobna stela, izdelana iz nabre\u017einskega apnenca, ki je bila v Emono najverjetneje uvo\u017eena \u017ee izdelana. Tovrstne oblike so redke in poznane predvsem iz sredi\u0161\u010d 10. italske pokrajine (vzhodna polovica severne Italije, zahodna Slovenija in Istra), na vzhodnem robu katere je stala kolonija Emona. Foto: Ladislav Duranka, Skupina STIK<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Gre za redko in izjemno najdbo v sklopu emonskega grobi\u0161\u010da, ki je po \u0161tevilu odkritih grobov eno najbolje raziskanih rimskodobnih grobi\u0161\u010d v Evropi. Glede na razko\u0161nost okrasa namre\u010d sklepajo, da je bila najdena nagrobna stela del bogatej\u0161ega nagrobnika, ki je zelo verjetno pripadal pri\u0161leku, se pravi pripadniku elite, ki je v Emono pri\u0161la z italskega polotoka.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Grobovi ka\u017eejo, kako dru\u017eba vidi sebe”<\/a><\/p>\n

V prvi liniji ob mestni vpadnici
Nagrobnik, ki ga krasita podobi dveh levov, so pred kratkim odkrili med arheolo\u0161kimi izkopavanji na obmo\u010dju Potni\u0161kega centra Ljubljana, kjer potekajo arheolo\u0161ke raziskave od aprila, v okviru teh pa so doslej odkrili \u017ee 141 grobov severnega emonskega grobi\u0161\u010da. To je v skladu z rimsko tradicijo le\u017ealo ob eni od mestnih vpadnic, v tem primeru cesti, ki je vodila v smeri Celeje, raztezalo pa se je od Kongresnega trga do Gospodarskega razstavi\u0161\u010da.<\/p>\n

Nagrobnik so na\u0161li dva dni po za\u010detku izkopavanj na lokaciji v sklopu raziskav ob kri\u017ei\u0161\u010du Slovenske in Masarykove ceste ter Trga OF, kar torej pomeni, da je stal tik ob rimskodobni mestni vpadnici, na presti\u017eni lokaciji v prvi vrsti ob cesti. Spadal je torej v sklop ene prvih nagrobnih parcel Emone.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Umestitev
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tUmestitev nagrobnika v neposredno bli\u017eino glavne severne mestne vpadnice potrjuje njegov reprezentativni zna\u010daj in pomen v okviru rimske pogrebne arhitekture in javnega prostora. Foto: arhiv Skupina STIK<\/p>\n

“Gre za edini primerek tovrstnega nagrobnika oz. nagrobne stele na obmo\u010dju dana\u0161nje Slovenije. Zanj sta zna\u010dilni upodobitev dveh levov in njuna postavitev pravokotno na sam vrh nagrobnika. Zanimivo je tudi, da lahko ta tip nagrobnika poleg napisne plo\u0161\u010de vsebuje \u0161e portrete pokojnikov,” pove Matja\u017e Jenko, eden izmed vodij izkopavanj iz Skupine STIK.<\/p>\n

Kot \u0161e razlo\u017ei, je bil nagrobnik izdelan iz nabre\u017einskega apnenca, odvzet iz kamnoloma v bli\u017eini Trsta, nato pa je bil kot kon\u010dni izdelek pripeljan v Emono in postavljen na samo mesto najdbe, kjer smo ga odkrili, pove Jenko. “Za njim smo namre\u010d odkrili temelj, ki je pripadal temu nagrobniku. Bil je postavljen na zidano strukturo in nagrobnik se je zru\u0161il v jarek, kjer so ga sedimenti obcestnega jarka prekrili in dejansko je \u010dakal skoraj 2000 let, da smo ga odkrili,” doda. V 1. stoletju take vrste kamnose\u0161kih mojstrov \u0161e ni v Emoni \u2013 ve\u010dina nagrobnikov prihaja iz Nabre\u017eine, kjer je to \u017ee ustaljena praksa, Emona pa potrebuje \u0161e pribli\u017eno sto let, da vzpostavi nekaj podobnega.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Odkritje
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOdkritje predstavlja predmet izjemne kulturnozgodovinske, umetnostnozgodovinske in arheolo\u0161ke vrednosti, sporo\u010da stroka. Foto: Ladislav Duranka, Skupina STIK<\/p>\n

“Kamnoseki iz Nabre\u017eine so ob ustanovitvi nove kolonije Emona za njene potrebe odprli kamnolom v Podpe\u010di pri Ljubljani. Na povezave Emone s kamnolomom v Nabre\u017eini ka\u017ee veliko \u0161tevilo uvo\u017eenih izdelkov iz tega kamnoloma, odkritih v Ljubljani in datiranih v 1. stoletje, predvsem v 1. polovico stoletja. Dolo\u010ditev teh izdelkov je mogo\u010da predvsem z dolo\u010ditvijo tipi\u010dnega nabre\u017einskega kamna \u2013 gornjekrednega apnenca. Sicer so bili izdelki tega kamnoloma raz\u0161irjeni na jugu do Ancone, na zahodu do Milana, na vzhodu pa do Siska in Ptuja. Na severu ne gredo \u010dez alpske prelaze,” pa razlo\u017ei profesor za klasi\u010dno arheologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v pokoju Bojan Djuri\u0107.<\/p>\n

Elitna lokacija namiguje na uglednega pokojnika
Gre za redek najden primer nagrobnika iz 1. stoletja, kakr\u0161ni so bili po Jenkovih besedah namenjeni pri\u0161lekom, eliti, ki izhaja iz romaniziranih provinc oz. italskega polotoka. “Gre za zna\u010dilno rimsko navado, saj staroselci ne poznajo pridajanja nagrobnikov, postavitve nagrobnikov na grobove. To se zgodi \u0161ele pozneje v 2. stoletju,” doda.<\/p>\n

V nadaljnjih raziskavah bo pozornost stroke usmerjena predvsem v napisno plo\u0161\u010do, ki bi lahko prinesla klju\u010dne podatke o pokojniku. “Ko bo v celoti razkrit napis, bo povedal, kdo je bil tu pokopan in kak\u0161na je bila njegova vloga v emonski dru\u017ebi. Verjetno je bil ugleden posameznik, nekdo, ki je imel pomembno vlogo v mestu, ali pa ve\u010d pripadnikov iste ugledne dru\u017eine kolonistov prvih generacij \u2013 v\u010dasih namre\u010d nagrobnik komemorira ve\u010d dru\u017einskih \u010dlanov,” za zdaj sicer zgolj domneva Bernarda \u017dupanek, muzejska svetnica in kustosinja za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nagrobnik
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNagrobnik je bil predvidoma del ve\u010djega nagrobnega kompleksa, povezanega z eno od pomembnej\u0161ih osebnosti ali dru\u017ein tedanje Emone. Foto: Ladislav Duranka, Skupina STIK<\/p>\n

\u010ce bo napis sledil zna\u010dilnemu tipu rimskih nagrobnikov, bo po besedah Bernarde \u017dupanek videti takole: “Ime pokojnika, sin tega in tega, potem njegov priimek, potem volilno okro\u017eje, \u010de gre za veljaka, morda tudi, od kod je bil, potem njegove funkcije, na koncu starost. Na za\u010detku posvetilo bogovom manom, na koncu morda meje grobne parcele.” Vendar ob tem poudari, da gre zdaj zgolj za ugibanja in je treba po\u010dakati, da se napis o\u010disti.<\/p>\n

S temi podatki bi lahko postala jasnej\u0161a dru\u017ebena struktura za\u010detkov rimske Emone, se pravi kako so pri\u0161leki pri\u0161li, kdo je vodil mesto, kdo so bili vi\u0161ji sloji, od kod so pri\u0161li in s kom so bili povezani.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Na
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNa vrhu nagrobnika sta na vsaki strani izdelana okrasna zaklju\u010dka v obliki levov. Foto: Ladislav Duranka, Skupina STIK<\/p>\n

“Vsi si obetamo pomembno osebnost, saj malce odstopa od dozdaj\u0161njega poznavanja nagrobnikov. Imeli smo veliko opravkov z vojsko. Tu pa se zdi, da gre za zgodnji nagrobnik, se pravi eno od zgodnjih parcel, ki so si jih verjetno organizirali ob obnovitvi mesta ob glavni vpadnici,” pojasni Andrej Gaspari z Oddelka za arheologijo FF UL. “Na tej strani je bilo izkopanih \u017ee 2000 in ve\u010d grobov, vendar zelo redko v povezavi z nagrobno konstrukcijo.”<\/p>\n

V grobi\u0161\u010du je izrisana zgodovina mesta
Zgodnji nagrobniki se\u017eejo do Gospodarskega razstavi\u0161\u010da, po Gasparijevih besedah pa gre za zgodnje dru\u017einske parcele in parcele cehov. Gaspari je pred leti vodil tudi izkopavanja na Gosposvetski cesti, kjer so odkrili ve\u010d kot 350 skeletnih grobov, ki pa so iz poznej\u0161ega obdobja in povezani z zgodnjo kr\u0161\u010dansko skupnostjo v mestu. Kot pove Gaspari, gre za tipi\u010den razvoj obmestnega pokopavanja, ki sega skozi \u017eivljenje mesta. “Grobovi segajo morda \u017ee v \u010das gradnje mesta, potem pa \u010dez vse \u017eivljenje, ki se zaklju\u010di v drugem in tretjem desetletju 5. stoletja, ko tudi grobov ni ve\u010d. Se pravi, pokopavanje odseva, do kdaj mesto \u017eivi in da ga bolj ali manj organizirano zapustijo. Na takem grobi\u0161\u010du se poka\u017ee cel ta lok. Zato je tak\u0161no grobi\u0161\u010de tudi pomembno, ker s svojo kronolo\u0161ko dinamiko potrjuje zasedbo in obljudenost mesta,” razlo\u017ei.<\/p>\n

V prvem stoletju mesta so Emonci svoje umrle pokopavali kremirane, \u017eare pa polagali v razli\u010dno razko\u0161ne grobove z vrsto pridatkov, ki se razlikujejo glede na status in spol pokojnika. Nekateri so urejeni v ograjene grobne parcele, podobno kot danes, pove Bernarda \u017dupanek.<\/p>\n

Med doslej dokumentiranimi grobovi, najdenimi na obmo\u010dju gradnje Potni\u0161kega centra Ljubljana, prevladujejo \u017egani pokopi s \u0161tevilnimi pridatki, med katerimi so oljenke, balzamarji, nakit in kerami\u010dno posodje. Po zaklju\u010denih analizah bodo prinesli nova spoznanja o \u017eivljenju in pogrebnih praksah Emoncev, \u010deprav so v bistvu pogrebne navade dobro poznane, saj se po Djuri\u0107evih besedah doslej znana praksa pokopavanja v Emoni ne razlikuje od sicer\u0161nje rimske prakse \u2013 pokojniki so italski kolonisti, nosilci tuje, rimske kulture, zato odstopanja od italske pogrebne prakse ni. “Zadevo lahko primerjamo z npr. angle\u0161kimi pokopali\u0161\u010di v Indiji ali nizozemskimi v Indoneziji. V konkretnem primeru je bil uvo\u017een celo \u017ee povsem izdelan nagrobni spomenik. Kakr\u0161no koli odstopanje bi pomenilo vdor neke druge kulture ali kontaminacijo z njo. V 1. stoletju, v \u010dasu domnevno prve ali druge generacije kolonistov, si takega “vdora” ni mogo\u010de predstavljati.”<\/p>\n

Tak\u0161en nagrobnik vklju\u010deval tudi portrete pokojnikov
Kako bi bil torej lahko videti nagrobnik, ki mu je pripadala stela, oz. za kak\u0161no vrsto rimskega nagrobnika gre? Gre za nagrobnik z zna\u010dilno arhitekturno obliko, ki spominja na malo kapelico (edikulo). Po Djuri\u0107evih besedah spada odkrita nagrobna plo\u0161\u010da po obliki (viden je predvsem njen zgornji zaklju\u010dek) in merah med ve\u010dje nagrobnike nabre\u017einske produkcije. “Ve\u010dinoma so to v tej kategoriji portretne stele v obliki majhne kapelice (naiskos, edikula; izvor oblike je gr\u0161ki, helenisti\u010den). Na njeni sprednji strani je med stranskima polstebroma oblikovano napisno polje in nad njim ni\u0161a s portretom ali portreti (mogo\u010de je tudi samo napisno polje). Zgornji zaklju\u010dek je oblikovan kot dvokapna streha z dvema okrasnima stranskima akroterijema, ki sta v na\u0161em primeru le\u017ee\u010da leva (zato poimenovanje akroterialna leva). Na slemenu je oblikovan kockast podstavek, na katerem stoji glavni akroterij, ki je lahko posoda v obliki vaze, ali kak\u0161na figura. V prvem primeru tvori skupaj z levoma podobo groba, ki ga leva varujeta,” \u0161e pove.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Stela
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tStela je \u010dasovno uvr\u0161\u010dena v 1. stoletje n. \u0161t., najverjetneje v njegovo prvo polovico. Natan\u010dnej\u0161e datiranje bo omogo\u010dil napis, ki je verjetno v celoti ohranjen. Foto: Ladislav Duranka, Skupina STIK<\/p>\n

Motiv para levov ob osrednji posodi pomeni dejansko grob (posoda je torej \u017eara), ki ga varujeta leva, nadaljuje. Kot pove, je motiv zelo star in ga najdemo pri Grkih in Etru\u0161\u010danih, v republikanski Italiji, pred Avgustom, pa je precej raz\u0161irjen kot okras pokrova kamnitih \u017ear in nagrobnih oltarjev. Motiv se nadaljuje vse do konca rimske kamnose\u0161ke proizvodnje in je \u0161e posebej raz\u0161irjen pri nas, v Avstriji in na Balkanu. “Motiv leva v sepulkralnem (grobnem) kontekstu je sicer tolma\u010den kot upodobitev mo\u010di Smrti, \u0161e posebej kadar dr\u017ei lev sprednjo \u0161apo na glavi kake \u017eivali (oven, govedo, konj) ali tudi \u010dloveka \u2013 tak je, na primer, v Slovenski Bistrici.”<\/p>\n

Veliko grobov oropali \u017ee v rimskem \u010dasu
Gre torej za bogatej\u0161i tip nagrobnika, ki pa je bil predvidoma del ve\u010djega nagrobnega kompleksa, povezanega z eno od pomembnej\u0161ih osebnosti ali dru\u017ein tedanje Emone. Na\u0161li so sicer \u0161e nekaj drugih delov nagrobnika, ki pa so \u017eal razlomljeni. Pri tem nagrobniku so imeli neverjetno sre\u010do, poudari Matja\u017e Jenko, saj je stal ob rimski cesti, se pravi obcestnem jarku, in je v nekem trenutku padel v jarek ter bil prekrit. S tem ni bil dostopen za plenjenje, ki so mu bili podvr\u017eeni \u0161tevilni nagrobniki \u017ee v rimskem \u010dasu, pa tudi pozneje v srednjem veku. Veliko nagrobnikov se pozneje uporabi tudi kot gradbeni material v sekundarne namene. <\/p>\n

“V delu grobi\u0161\u010da, ki je odmaknjen od ceste, je nekje 40 odstotkov grobov uni\u010denih, izplenjenih, ve\u010dina najverjetneje \u017ee v rimskem obdobju. Ve\u010dina teh grobov je bila \u0161e vedno ozna\u010denih in vidnih. To vidimo po na\u010dinu po\u0161kodbe groba, ko so uni\u010deni s strani. Ljudje, ki so ropali grobove, so vedeli, da so tam, da so morda opu\u0161\u010deni, in jih izropali, ko je morda pri\u0161lo do nekih kriz in so iskali najvrednej\u0161e stvari, predvsem kovino in novce.” <\/p>\n

Obstajajo tudi primeri, ko so grobovi izropani domnevno v poznej\u0161em, najverjetneje v novove\u0161kem obdobju, mogo\u010de v 18. ali 19. stoletju, kjer pa je bil po Jenkovih besedah poseg v grob druga\u010den, saj ni videti sledi uni\u010denja, ampak je samo dejansko plenjenje v antikvarske namene, ker so vsi pridatki lepo pobrani iz grobov. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Prej\u0161nji
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPrej\u0161nji teden so najdbo dvignili in jo odpeljali v Restavratorski center ZVKDS. Foto: Matic Perko, Skupina STIK<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tFascinantna najdba na Gosposvetski cesti: poznorimska nekropola z ve\u010d kot 350 skeletnimi pokopi<\/a><\/p>\n

Prej\u0161nji teden so arheologi v sodelovanju s konservatorsko-restavratorsko slu\u017ebo uspe\u0161no izvedli kompleksen postopek dviga in nagrobnik odpeljali v ateljejske prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine, kjer bodo po besedah vodje projekta, konservatorke-restavratorke za kamen Sa\u0161e Str\u017einar, izvedli razli\u010dne naravoslovne in druge nedestruktivne raziskave. Dvig najdbe ni bil ma\u010dji ka\u0161elj, saj je bilo treba delikatno najdbo \u010dim bolj ohraniti v obliki, v kakr\u0161ni so jo na\u0161li. “Zaradi stanja materiala, \u0161tevilnih po\u0161kodb in razpustitve smo najdbo raje premikali kot celoto in jo stabilizirali, da se potem v ateljeju v primernih pogojih izvajajo posegi,” pove. Po analizah sledijo konservatorski-restavratorski postopki, da bo lahko hranjen ali prezentiran javnosti. “V tem trenutku imamo v delu rimske spomenike z drugih obmo\u010dij Slovenije, s Ptuja, iz Sti\u010dne, torej nekaj podobnega, ne pa tako izjemnega, kot je to presenetljivo odkritje,” pravi.<\/p>\n

Na ogled javnosti morda \u017ee prihodnje leto
Najdba se nato seli v Mestni muzej Ljubljana (MGML), kjer sredi leta 2027 odpirajo novo veliko ob\u010dasno razstavo, ki bo govorila o ljubezni in smrti v razli\u010dnih zgodovinskih kontekstih. Po besedah Bernarde \u017dupanek si zelo \u017eelijo, da bi bil nagrobnik do takrat restavriran, da ga lahko prvi\u010d predstavijo javnosti. “Potem pa ga bomo uvrstili na na\u0161o stalno razstavo, saj gre za izstopajo\u010d predmet v na\u0161i zbirki, velikega pomena za zgodovino Emone in s tem Ljubljane,” doda.<\/p>\n

Izkopavanja so na kri\u017ei\u0161\u010du sicer zaklju\u010dena, a raziskava poteka \u0161e naprej v obliki arheolo\u0161kih raziskav ob gradnji in morebitnih izkopavanj na potencialnih obmo\u010djih, kjer bi grobovi znotraj aktualnega gradbi\u0161\u010da \u0161e bili ohranjeni. Leto\u0161nje arheolo\u0161ke raziskave izvaja ekipa Arheolo\u0161kega raziskovalnega konzorcija za Ljubljano (Skupina STIK, Avgusta, d. o. o., PJP, d. o. o., Arhej, d. o. o., ZRC SAZU, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane (MGML).<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Med najpomembnej\u0161imi najdbami izstopa nagrobna stela, izdelana iz nabre\u017einskega apnenca, ki je bila v Emono najverjetneje uvo\u017eena \u017ee…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":189559,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[44229,6216,124,13258,47622,62,37,58,60,38],"class_list":["post-189558","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-arheoloska-izkopavanja","tag-emona","tag-ljubljana","tag-potniski-center-ljubljana","tag-rimskodobni-nagrobnik","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117086387817719334","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189558","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=189558"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189558\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/189559"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=189558"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=189558"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=189558"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}