\n Alen
\n Salihovi\u0107<\/p>\n
<\/a><\/p>\n
Nebo nad Evropo je v sredo ponudilo enega najve\u010djih astronomskih spektaklov zadnjih desetletij. Popolni Son\u010dev mrk je pas teme popeljal \u010dez Grenlandijo, Islandijo, del Portugalske in predvsem sever \u0160panije, medtem ko smo v Sloveniji lahko spremljali njegov delni za\u010detek. Na \u0160martnem na Pohorju se je travnik ob tej prilo\u017enosti spremenil v pravi naravni observatorij, ve\u010der pa se je nadaljeval \u0161e z opazovanjem Perzeidov.<\/p>\n
Prvi popolni mrk v celinski Evropi po letu 1999<\/p>\n
Son\u010dev mrk nastane, ko se Luna znajde med Zemljo in Soncem ter s svojim navideznim premerom prekrije Son\u010devo ploskev. \u010ce jo prekrije v celoti, nastopi popolni Son\u010dev mrk in za nekaj trenutkov se sredi dneva stemni, okoli \u010drne Lunine ploskve pa postane vidna Son\u010deva korona.\n <\/p>\n
Mrk 12. avgusta 2026 je bil za Evropo nekaj posebnega. \u0160lo je za prvi popolni Son\u010dev mrk, viden iz delov celinske Evrope po letu 1999. Pas popolnosti je potoval \u010dez vzhodno Grenlandijo, zahodno Islandijo, severno polovico \u0160panije in majhen del severovzhodne Portugalske. Ve\u010dina preostale Evrope je lahko spremljala delni mrk.\n <\/p>\n
\u0160e posebej spektakularno je bilo v \u0160paniji, kjer je Lunina senca dr\u017eavo pre\u010dkala od zahoda proti vzhodu tik pred son\u010dnim zahodom. Popolnost se je v razli\u010dnih delih dr\u017eave za\u010dela okoli 20.30 po srednjeevropskem poletnem \u010dasu.\n <\/p>\n
Son\u010dev mrk spremljali od Prekmurja do Jadrana: \u00bbLuna, ti nagajiva luna, son\u010dek nam zakriva\u00ab<\/p>\n
Delni Son\u010dev mrk je v sredo zve\u010der pritegnil veliko pozornosti tudi med poslu\u0161alci in sledilci Radia Ognji\u0161\u010de. Na na\u0161em Facebook profilu so se oglasili iz \u0161tevilnih krajev po Sloveniji, pa tudi s Hrva\u0161ke in iz \u0160panije, kjer je bilo mogo\u010de spremljati popolni Son\u010dev mrk.\n <\/p>\n
Na\u0161i sledilci so pojav opazovali v Markovcih pri Ptuju, na Bizeljskem, v Bevkah pri Vrhniki, Grosupljem, Zalogu pri \u0160empetru, Piranu, Zaplani, Pol\u0161niku, Kav\u010dah pri Velenju, Stave\u0161incih, Lescah, Morav\u010dah, Spodnji Velki in \u0161tevilnih drugih krajih. Tatjana Srebrnic se je oglasila iz Strunjana, Primo\u017e Galun iz okolice Ptuja, David Sopotnik pa iz Zaloga pri \u0160empetru.\n <\/p>\n
Nekateri so mrk spremljali tudi med dopustom ob Jadranu. Oglasili so se iz Crikvenice, okolice Splita, Njivic na Krku, Pore\u010da, Izole, Biograda in Bakarca. Mojca Skvar\u010da je zapisala, da ga je opazovala v Crikvenici, Peter Kolenc pa je pojav spremljal celo iz Tarragone v \u0160paniji.<\/p>\n
Vreme sicer ni bilo povsod naklonjeno opazovalcem. Lidija Bra\u010dko je iz Maribora sporo\u010dila, da se je \u00bbprikradel oblak in konec\u00ab, Milena Gol\u010dman pa mrka v Umagu \u017eal ni mogla videti. Tudi Ivanka Gerlanc je opozorila, da je bilo prav na zahodu nekoliko obla\u010dno.<\/p>\n
Nekateri so popolni mrk spremljali prek televizijskih in spletnih prenosov. Andreja Parkelj je zapisala, da so na BBC News prena\u0161ali dogajanje iz Burgosa v \u0160paniji. Tanja Tr\u010dek pa je iz Naklega sporo\u010dila, da so spremljali prenos Nase in dogajanje iz \u0160panije ter tako popolni mrk videli iz ve\u010d krajev hkrati.<\/p>\n
Med odzivi ni manjkalo niti humorja. Vlasta Sagadin je vpra\u0161ala: \u00bbProsim za ponovitev, a lahko nazaj zavrtijo?\u00ab Janko Remc pa je ob lepem son\u010dnem zahodu zapisal: \u00bbLuna, ti nagajiva luna, son\u010dek nam zakriva.\u00ab<\/p>\n
Nekateri so trenutek do\u017eiveli bolj osebno. Ana Pav\u0161ek je preprosto zapisala: \u00bbSem ga ujela!\u00ab, Nada Drago Hramec pa, da je bilo lepo. Marko Kolar je ob astronomskem dogodku dodal \u0161e misel: \u00bbPomembno je, da ujamemo ve\u010dno \u017eivljenje.\u00ab Ur\u0161ka Ul\u010dar Ko\u017eelj pa se je odlo\u010dila druga\u010de: \u00bbSem bila raje pri sveti ma\u0161i, kot pa gledala v nebo.\u00ab<\/p>\n
Odzivi ka\u017eejo, da je redki nebesni pojav povezal ljudi na zelo razli\u010dnih koncih Slovenije in tudi zunaj na\u0161ih meja. Nekateri so ga opazovali skozi fotografske objektive, drugi z doma\u010dega balkona, tretji prek spletnega prenosa \u2013 vsem pa je skupen pogled proti istemu nebu.<\/p>\n
![\"Son\u010dev](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/get_img.jpeg\" "\\"Son\u010dev")
<\/p>\n
Son\u010dev mrk<\/p>\n
\u00a9 FB Radia Ognji\u0161\u010de\/Simon Kokelj <\/p>\n
V \u0160paniji mno\u017eice pri\u010dakale temo<\/p>\n
V pas popolnega mrka so se odpravile mno\u017eice doma\u010dinov in astronomskih navdu\u0161encev z vsega sveta. \u0160panske oblasti so pri\u010dakovale do \u0161est milijonov obiskovalcev, za opazovanje pa so po dr\u017eavi pripravili ve\u010d sto uradnih lokacij. Zaradi velikega \u0161tevila obiskovalcev, vro\u010dine in nevarnosti po\u017earov je dogodek spremljala tudi obse\u017ena varnostna operacija.<\/p>\n
V kraju Buitrago de Lozoya severno od Madrida so ljudje tik po 20.30 z aplavzom pozdravili trenutek, ko je Luna zakrila Sonce in je pokrajino zajela tema. Za kratek \u010das so se pokazale tudi tako imenovane Bailyjeve biserne jagode \u2013 zadnje svetle to\u010dke Son\u010deve svetlobe, ki prodrejo skozi neravnine na Luninem robu.<\/p>\n
Popolni mrk so spremljali tudi na zahodu Islandije. V Reykjav\u00edku je popolnost nastopila okoli 17.48 po tamkaj\u0161njem \u010dasu, \u010deprav je opazovanje ponekod ote\u017eevala obla\u010dnost.<\/p>\n
Na Pohorju je Luna \u00bbugriznila\u00ab v Sonce<\/p>\n
Slovenija je le\u017eala na skrajnem vzhodnem robu obmo\u010dja vidnosti mrka. Sonce je zato za\u0161lo, \u0161e preden bi pri nas lahko opazovali najve\u010djo fazo pojava.<\/p>\n
Na \u0160martnem na Pohorju je Astronomsko dru\u0161tvo Orion pripravilo javno opazovanje. Travnik se je v ve\u010dernih urah spremenil v naravni observatorij. Obiskovalci so prinesli stole, odeje in tudi svoje teleskope, dru\u0161tvo pa je za javnost pripravilo pet teleskopov.<\/p>\n
Luna je za\u010dela Son\u010devo ploskev prekrivati okoli 19.25. Skozi za\u0161\u010ditna o\u010dala in ustrezno opremljene teleskope so lahko obiskovalci spremljali, kako se je na robu Sonca pojavila temna zareza in postajala vse ve\u010dja.<\/p>\n
Posebej slikovito je pojav opisala 12-letna Manca, ki je mrk opazovala prvi\u010d. Zdelo se ji je, kot da bi Luna \u00bbugriznila\u00ab v Sonce.<\/p>\n
Po besedah Igorja \u017diberne iz Astronomskega dru\u0161tva Orion bi Luna ob najve\u010dji fazi za slovenske kraje na zahodnem obzorju zakrila zelo velik del Son\u010devega premera, vendar je Sonce pri nas prej za\u0161lo. Da je bila Ljubljana med kraji, kjer je bil 12. avgusta viden delni mrk, navajajo tudi mednarodni astronomski podatki.<\/p>\n
![\"Son\u010dev](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/1786616957_92_get_img.jpeg\" "\\"Son\u010dev")
<\/p>\n
Son\u010dev mrk<\/p>\n
\u00a9 FB Radia Ognji\u0161\u010de\/Peter Kolenc <\/p>\n
Mrk samo uvod v no\u010d Perzeidov<\/p>\n
Z zahodom Sonca se astronomski ve\u010der na Pohorju ni kon\u010dal. Za\u0161\u010ditna o\u010dala so obiskovalci pospravili, pogled pa usmerili proti temnemu nebu, saj je sledilo opazovanje enega najbolj znanih meteorskih rojev \u2013 Perzeidov.<\/p>\n
Leto\u0161nji pogoji so bili zaradi mlaja posebej ugodni. Na dovolj temni lokaciji je mogo\u010de ob vrhuncu roja v idealnih razmerah opaziti tudi do okoli sto meteorjev na uro. Za Perzeide teleskop ni potreben, saj jih je najbolje spremljati s prostim o\u010desom.<\/p>\n
Teleskopi na Pohorju pa so bili namenjeni druga\u010dnemu potovanju po vesolju. Obiskovalci so lahko pogledovali proti planetom, zvezdnim kopicam, galaksijam in meglicam, med njimi tudi Orlovi meglici z znamenitimi Stebri stvarjenja.<\/p>\n
\u017diberna je ob tem opozoril na posebno razse\u017enost astronomskega opazovanja: ko gledamo dale\u010d v vesolje, pravzaprav gledamo tudi v preteklost. Svetloba Andromedine galaksije denimo do Zemlje potuje pribli\u017eno 2,5 milijona let.<\/p>\n
![\"Son\u010dev](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/1786616958_118_get_img.jpeg\" "\\"Son\u010dev")
<\/p>\n
Son\u010dev mrk<\/p>\n
\u00a9 FB Radia Ognji\u0161\u010de\/Nata\u0161a \u0160ekoranja <\/p>\n
\u0160panijo \u010daka \u0161e en popolni mrk<\/p>\n
Evropejcem na naslednji veliki Son\u010dev mrk ne bo treba dolgo \u010dakati. \u017de 2. avgusta 2027 bo nov popolni Son\u010dev mrk pre\u010dkal ju\u017eno \u0160panijo, severno Afriko in Bli\u017enji vzhod. \u0160panija bo nato 26. januarja 2028 do\u017eivela \u0161e kolobarjasti mrk. Evropska vesoljska agencija zato obdobje med letoma 2026 in 2028 opisuje kot izjemno obdobje evropskih Son\u010devih mrkov.<\/p>\n
Za Slovenijo pa ima posebno mesto v astronomskem spominu 11. avgust 1999, ko je pas popolnega Son\u010devega mrka dosegel tudi skrajni severovzhod dr\u017eave. Leto\u0161nji mrk popolnosti pri nas ni prinesel, je pa predvsem ob zahodnem obzorju ponudil redek pogled na Sonce, v katerega je ob koncu poletnega dne navidezno zagrizla Luna.<\/p>\n
Pri vsakem delnem Son\u010devem mrku velja najpomembnej\u0161e opozorilo: v Sonce nikoli ne gledamo neposredno brez ustrezne za\u0161\u010dite. Navadna son\u010dna o\u010dala niso dovolj; potrebna so certificirana o\u010dala za opazovanje Sonca oziroma ustrezni filtri na opti\u010dnih napravah, saj lahko neposreden pogled povzro\u010di trajno po\u0161kodbo o\u010di.<\/p>\n
![\"Son\u010dev](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/1786616958_971_get_img.jpeg\" "\\"Son\u010dev")
<\/p>\n
Son\u010dev mrk<\/p>\n
\u00a9 FB Radia Ognji\u0161\u010de\/Tja\u0161a Petrov\u010di\u010d Labinaz <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"13. 08. 2026, 11:15 Alen Salihovi\u0107 Nebo nad Evropo je v sredo ponudilo enega najve\u010djih astronomskih spektaklov zadnjih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":189885,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,3032,37,38,43547],"class_list":["post-189884","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-info","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-soncni-mrk"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117087736243851839","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189884","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=189884"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189884\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/189885"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=189884"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=189884"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=189884"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}