Ameri\u0161ki predsednik Donald Trump je po julijskem vrhu zveze Nato v Ankari Tur\u010dijo zapustil v strogo varovani in nenavadni operaciji. Potem ko je pred kamerami vstopil v predsedni\u0161ki Boeing 747, so ga na skrivaj odpeljali s tovornjakom za letalski catering in premestili na manj\u0161e voja\u0161ko letalo. Z njim je odletela le pe\u0161\u010dica izbranih sodelavcev: Natalie Harp, Dan Scavino, Walt Nauta in obrambni minister Pete Hegseth. Na letalu, ki je slu\u017eilo kot vaba, pa so med drugim ostali dr\u017eavni sekretar Marco Rubio, finan\u010dni minister Scott Bessent, visoki svetovalec Stephen Miller in novinarji.<\/p>\n
Nenavadna operacija se je zgodila 8. julija ob odhodu Donalda Trumpa z vrha zveze Nato v Ankari. Ameri\u0161ki predsednik je okoli 20.24 po lokalnem \u010dasu pred o\u010dmi novinarjev vstopil v starej\u0161i Boeing 747, ki ga ameri\u0161ki predsedniki tradicionalno uporabljajo kot Air Force One. Le nekaj minut pozneje pa je letali\u0161ki tovornjak za dostavo hrane zapeljal stran od letala in se ustavil pri precej manj\u0161em letalu C-32A. V njem je bil Trump. Ve\u010dje letalo je nato vzletelo brez predsednika, manj\u0161e pa mu je sledilo pribli\u017eno minuto pozneje.<\/p>\n
Z njim trije dolgoletni zaupniki in Hegseth<\/p>\n
Posebej zanimiva je sestava skupine, ki so jo varnostniki odpeljali skupaj s predsednikom. S Trumpom so bili Natalie Harp, Dan Scavino in Walt Nauta, trije ljudje iz njegovega najo\u017ejega kroga, ki ga redno spremljajo tudi zunaj strogo politi\u010dnih dogodkov. Harp je Trumpova izvr\u0161na pomo\u010dnica, Scavino namestnik vodje osebja Bele hi\u0161e, Nauta pa vodi operacije Ovalne pisarne.<\/p>\n
Harp je med trojico verjetno najmanj znano ime \u0161ir\u0161i javnosti, vendar sodi med Trumpove najtesnej\u0161e osebne sodelavce in ga redno spremlja na potovanjih. V ameri\u0161kih medijih se je je prijel vzdevek “\u010dlove\u0161ki tiskalnik”, saj Trumpu \u017ee leta pripravlja in prina\u0161a natisnjene \u010dlanke, objave z dru\u017ebenih omre\u017eij in druge vsebine.<\/p>\n
Na manj\u0161em voja\u0161kem letalu je bil tudi obrambni minister Pete Hegseth. Po poro\u010danju CNN je Hegseth skupaj s Trumpom odletel iz Ankare na letalu C-32A, posnetki iz britanske voja\u0161ke baze Mildenhall pa so ga pozneje pokazali ob predsedniku skupaj s Harpovo in Nauto.<\/p>\n
Pri samem premiku s tovornjakom za catering je pomembna podrobnost: poro\u010dila navajajo, da so bili v njem s Trumpom trije tesni pomo\u010dniki Harp, Scavino in Nauta, medtem ko se jim je Hegseth pridru\u017eil na letalu.<\/p>\n
Rubio, Bessent in novinarji so odleteli brez Trumpa<\/p>\n
Na precej ve\u010djem predsedni\u0161kem letalu so medtem ostali nekateri najvi\u0161ji \u010dlani ameri\u0161ke administracije. Med njimi sta bila dr\u017eavni sekretar Marco Rubio in finan\u010dni minister Scott Bessent, CNN pa med potniki omenja tudi namestnika vodje osebja Bele hi\u0161e Stephena Millerja. Na krovu so ostali tudi \u010dlani predsedni\u0161kega spremstva in novinarji, ki spremljajo predsednika.<\/p>\n
Ve\u010dina potnikov po navedbah CNN sploh ni vedela, da Trumpa ni ve\u010d na letalu. Poro\u010dila pa se nekoliko razlikujejo glede tega, koliko so o operaciji vedeli najvi\u0161ji \u010dlani administracije. AP navaja, da je bil Rubio seznanjen s spremembo in gro\u017enjo, za Bessenta pa vir tega ni mogel z gotovostjo potrditi. ABC News je pozneje poro\u010dal, da so bili Rubio, Bessent in Hegseth s skrivno menjavo letal seznanjeni.<\/p>\n
Strah pred raketnim napadom<\/p>\n
V ozadju nenavadnega manevra je bila obve\u0161\u010devalna informacija o morebitnem iranskem atentatu. Po navedbah vira ABC News naj bi obstajal podatek, da je iranska celica v Tur\u010dijo pretihotapila prenosni raketni sistem, ki ga je mogo\u010de izstreliti z ramena, in da naj bi Iran poznal podrobnosti Trumpovega gibanja po Ankari. Odlo\u010ditev o skrivnem odhodu naj bi bila sprejeta le \u0161tiri ali pet ur pred na\u010drtovanim vzletom.<\/p>\n
Wall Street Journal poro\u010da, da so ameri\u0161ke in izraelske obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe zaznale mo\u017enost napada na Trumpovo letalo med vzletom. Toda gro\u017enja ni bila nesporno potrjena. Nekateri ameri\u0161ki uradniki so menili, da bi bil tak napad zelo te\u017eko izvedljiv, tur\u0161ki predstavniki pa naj po dogodku ne bi na\u0161li dokazov, da je bil Trump dejansko izpostavljen nevarnosti napada s tak\u0161no raketo.<\/p>\n
Trump je obstoj skrivnega manevra pozneje javno potrdil. Dejal je, da sta mu menjavo letala priporo\u010dili tajna slu\u017eba in ameri\u0161ka vojska ter da je ravnal po njunih navodilih. Obenem je zmanj\u0161al pomen dogodka in zatrdil, da ga gro\u017enja ni prestra\u0161ila.<\/p>\n
Operacija se s pristankom v Veliki Britaniji \u0161e ni kon\u010dala. V voja\u0161ki bazi RAF Mildenhall se je Trump znova pojavil pri starej\u0161em predsedni\u0161kem letalu, s \u010dimer je nastal vtis, da je z njim priletel \u017ee iz Tur\u010dije. Nato je prestopil na novej\u0161i Boeing 747-8, predelan iz letala, ki ga je ZDA podaril Katar, in z njim nadaljeval pot proti Washingtonu. Podrobnosti operacije so javnosti postale znane \u0161ele ve\u010d kot mesec dni pozneje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ameri\u0161ki predsednik Donald Trump je po julijskem vrhu zveze Nato v Ankari Tur\u010dijo zapustil v strogo varovani in…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":189942,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[32061,36675,409,4392,37,38,64,3255,63],"class_list":["post-189941","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-air-force-one","tag-ankara","tag-donald-trump","tag-letalo","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-turcija","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117087952112951606","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189941","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=189941"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/189941\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/189942"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=189941"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=189941"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=189941"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}