{"id":190281,"date":"2026-08-13T16:50:11","date_gmt":"2026-08-13T16:50:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/190281\/"},"modified":"2026-08-13T16:50:11","modified_gmt":"2026-08-13T16:50:11","slug":"kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-visa-in-mastercard-v-evropi-prenehala-delovati-je-digitalni-evro-res-resitev-portal24","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/190281\/","title":{"rendered":"Kaj bi se zgodilo, \u010de bi Visa in Mastercard v Evropi prenehala delovati? Je digitalni evro res re\u0161itev? ~ Portal24"},"content":{"rendered":"

<\/p>\n

Ameri\u0161ki dru\u017ebi Visa in Mastercard obdelata 61 odstotkov karti\u010dnih pla\u010dil v evrskem obmo\u010dju in skoraj vsa \u010dezmejna karti\u010dna pla\u010dila. Evropska unija zato odvisnosti od tuje infrastrukture ne obravnava ve\u010d le kot gospodarsko vpra\u0161anje, temve\u010d tudi kot mo\u017eno varnostno tveganje.<\/p>\n

Pla\u010dilo s kartico traja le nekaj sekund, v ozadju pa sodeluje ve\u010d \u010dlenov: banka kupca, banka trgovca, obdelovalec pla\u010dila in karti\u010dno omre\u017eje. Prav zadnji del evropskega sistema v veliki meri nadzorujeta ameri\u0161ki dru\u017ebi Visa in Mastercard.<\/p>\n

Dolga leta je bila tak\u0161na odvisnost razumljena kot sprejemljiva cena za u\u010dinkovito in globalno raz\u0161irjeno storitev. Ob zaostrovanju odnosov med Evropsko unijo in ZDA, sankcijah ter vse pogostej\u0161i uporabi gospodarskih vzvodov za doseganje politi\u010dnih ciljev pa se vpra\u0161anje karti\u010dnih pla\u010dil seli na podro\u010dje strate\u0161ke varnosti.<\/p>\n

\"\"\"\"<\/a><\/p>\n

Kaj bi se torej zgodilo, \u010de bi Washington oziroma ameri\u0161ka podjetja Evropi nenadoma omejila dostop do pla\u010dilne infrastrukture?<\/p>\n

Denar na ra\u010dunu ne bi izginil<\/p>\n

Morebitna prekinitev delovanja Vise in Mastercarda ne bi pomenila, da bi evropski uporabniki izgubili denar na ban\u010dnih ra\u010dunih. Ta bi ostal pri njihovih bankah, te\u017eava pa bi nastala pri dostopu do njega prek kartic.<\/p>\n

V dr\u017eavah brez lastnega karti\u010dnega sistema bi lahko prenehala delovati pla\u010dila na prodajnih mestih, mo\u010dno ote\u017eeni bi bili spletni nakupi, \u010dezmejna pla\u010dila in dvigi na bankomatih. Prizadete bi bile tudi mobilne denarnice, kot sta Apple Pay in Google Pay, kadar uporabljajo kartice Visa ali Mastercard.<\/p>\n

\u0160e naprej bi bili mogo\u010di ban\u010dna nakazila, direktne obremenitve, gotovinska pla\u010dila in transakcije prek doma\u010dih pla\u010dilnih sistemov, kjer ti obstajajo. Najve\u010dji problem bi bil, da Evropa nima enotnega doma\u010dega sistema, ki bi takoj prevzel vse karti\u010dne transakcije.<\/p>\n

Primer Rusije po za\u010detku vojne v Ukrajini je pokazal, da se lahko globalna pla\u010dilna infrastruktura uporabi tudi kot sankcijski vzvod. Visa in Mastercard sta tam leta 2022 prekinila mednarodno poslovanje. Ruske kartice so doma ve\u010dinoma \u0161e naprej delovale prek nacionalnega sistema NSPK, onemogo\u010dena pa je bila njihova uporaba v tujini in uporaba tujih kartic v Rusiji.<\/p>\n

Evropska unija primerljivega rezervnega sistema za celoten skupni trg nima.<\/p>\n

Skoraj vsa \u010dezmejna pla\u010dila prek ameri\u0161kih omre\u017eij<\/p>\n

Po podatkih Evropske centralne banke Visa in Mastercard predstavljata 61 odstotkov vseh karti\u010dnih pla\u010dil v evrskem obmo\u010dju ter skoraj celoten trg \u010dezmejnih karti\u010dnih transakcij.<\/p>\n

Posamezne dr\u017eave imajo u\u010dinkovite doma\u010de re\u0161itve, vendar te praviloma ne delujejo po vsej Evropi. Francoski uporabnik lahko denimo uporablja nacionalni sistem doma, pri nakupu v drugi \u010dlanici pa se transakcija ve\u010dinoma znova preusmeri prek Vise ali Mastercarda.<\/p>\n

Slovenija ni med dr\u017eavami z velikim samostojnim karti\u010dnim sistemom, zato bi bila morebitna motnja mednarodnih karti\u010dnih omre\u017eij pomembna tudi za slovenske potro\u0161nike in trgovce.<\/p>\n

Tveganje ni samo politi\u010dno. Evropski trgovci opozarjajo tudi na rast omre\u017enih provizij, o katerih odlo\u010dajo podjetja zunaj EU. Obdelava transakcij hkrati odpira vpra\u0161anja nadzora nad podatki, \u010deprav ni mogo\u010de posplo\u0161iti, da podatki o vsakem evropskem pla\u010dilu vedno zapustijo EU. To je odvisno od bank, pogodbenih razmerij, na\u010dina obdelave in lokacije infrastrukture.<\/p>\n

Digitalni evro po zastoju vendarle napreduje<\/p>\n

Evropski parlament je julija s 416 glasovi za, 169 proti in 22 vzdr\u017eanimi odobril za\u010detek pogajanj o zakonodaji za digitalni evro. To je pomemben premik, saj je projekt \u0161e februarja zaradi politi\u010dnih nesoglasij obstal v parlamentu<\/a>.<\/p>\n

Digitalni evro bi bil elektronska oblika denarja centralne banke. Uporabniki bi z njim prek digitalne denarnice pla\u010devali v trgovinah, na spletu ali med seboj. Sistem naj bi deloval tudi brez internetne povezave, osnovna uporaba za potro\u0161nike pa naj bi bila brezpla\u010dna.<\/p>\n

Digitalni evro ne bi nadomestil gotovine, ban\u010dnih ra\u010dunov ali obstoje\u010dih kartic. Ponudil bi dodatno mo\u017enost, ki bi temeljila na evropski infrastrukturi in bi delovala po vsem evrskem obmo\u010dju.<\/p>\n

Zaklju\u010dna pogajanja med Evropskim parlamentom in dr\u017eavami \u010dlanicami so \u017ee v teku. Najintenzivnej\u0161i del se pri\u010dakuje jeseni, sprejetje zakonodaje pa do konca leta. ECB namerava v drugi polovici leta 2027 za\u010deti enoletni pilotni projekt, v katerega bo vklju\u010denih 36 ponudnikov pla\u010dilnih storitev. Morebitna \u0161ir\u0161a uvedba je predvidena za leto 2029.<\/p>\n

Projekt ima tudi nasprotnike. Evropske banke svarijo pred visokimi stro\u0161ki in izgubo dela prihodkov<\/a>, zato bo kon\u010dna ureditev verjetno vsebovala omejitev zneska, ki ga bo posameznik lahko hranil v digitalni denarnici.<\/p>\n

Evropske banke razvijajo svojo re\u0161itev<\/p>\n

Na digitalni evro ne \u010daka niti zasebni sektor. European Payments Initiative razvija denarnico Wero, ki \u017ee deluje v Nem\u010diji, Franciji in Belgiji ter se \u0161iri na Nizozemsko in v Luksemburg.<\/p>\n

Wero naj bi se povezal z obstoje\u010dimi evropskimi re\u0161itvami, kot so \u0161panski Bizum, italijanski Bancomat, portugalski MB Way, poljski Blik in nordijski Vipps MobilePay. Cilj je, da bi uporabnik svojo doma\u010do aplikacijo uporabljal tudi pri pla\u010devanju v drugi dr\u017eavi.<\/p>\n

Povezani sistemi bi lahko pokrili 15 evropskih dr\u017eav oziroma obmo\u010dje z okoli 380 milijoni prebivalcev. To \u0161tevilo pomeni potencialni doseg, ne \u017ee sedanjega \u0161tevila uporabnikov.<\/p>\n

Neposredne gro\u017enje za zdaj ni<\/p>\n

Ameri\u0161ka vlada ni napovedala izklju\u010ditve Evrope iz sistemov Visa in Mastercard, tak\u0161en ukrep pa bi \u0161kodoval tudi ameri\u0161kim dru\u017ebam. Ne gre torej za pri\u010dakovanje, da bodo evropske kartice \u010dez no\u010d prenehale delovati.<\/p>\n

Razprava je predvsem opozorilo, da pla\u010dilni sistemi sodijo med kriti\u010dno infrastrukturo. Tako kot pri energiji, obrambi, telekomunikacijah in ra\u010dunalni\u0161kih storitvah \u017eeli EU tudi pri pla\u010dilih zagotoviti mo\u017enost delovanja brez popolne odvisnosti od ene tuje dr\u017eave.<\/p>\n

Evropa Vise in Mastercarda ne \u017eeli prepovedati. \u017deli pa vzpostaviti rezervno evropsko pot, ki bi delovala tudi takrat, ko politi\u010dni odnosi, sankcije ali tehni\u010dne motnje obi\u010dajnih poti ne bi ve\u010d dopu\u0161\u010dali.<\/p>\n

\n\tPovezani \u010dlanki:\n<\/p>\n


\n
\n <\/p>\n

\t\tNavigacija prispevka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ameri\u0161ki dru\u017ebi Visa in Mastercard obdelata 61 odstotkov karti\u010dnih pla\u010dil v evrskem obmo\u010dju in skoraj vsa \u010dezmejna…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":190282,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[1788,500,65,66,16189,37,38,404],"class_list":["post-190281","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-digitalni-evro","tag-eu","tag-europe","tag-evropa","tag-placilo","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-zda"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117089234528200714","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/190281","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=190281"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/190281\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/190282"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=190281"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=190281"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=190281"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}