{"id":190301,"date":"2026-08-13T17:13:14","date_gmt":"2026-08-13T17:13:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/190301\/"},"modified":"2026-08-13T17:13:14","modified_gmt":"2026-08-13T17:13:14","slug":"v-nemciji-ob-obletnici-berlinskega-zidu-svarila-pred-idealiziranjem-vzhodne-nemcije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/190301\/","title":{"rendered":"V Nem\u010diji ob obletnici Berlinskega zidu svarila pred idealiziranjem Vzhodne Nem\u010dije"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ena
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tEna najbolj znanih podob na Berlinskem zidu je sloviti grafit Bratovski poljub, ki prikazuje sovjetskega voditelja Leonida Bre\u017enjeva in vzhodnonem\u0161kega voditelja Ericha Honeckerja med poljubljanjem. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Vzhodna Nem\u010dija je po vojni, ko so si zavezniki razdelili pora\u017eeno agresorko, postala sovjetska okupacijska cona, njeni prebivalci pa so mno\u017ei\u010dno odhajali v zahodni, demokrati\u010dni del mesta ali dr\u017eave in s seboj odna\u0161ali premo\u017eenje.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Ko je mno\u017ei\u010dni beg za\u010del ogro\u017eati obstoj re\u017eima, je ta leta 1961 z dovoljenjem Moskve sredi prestolnice postavil najprej bode\u010do \u017eico, nato pa \u0161e zid z varovalnimi jarki.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Padec Berlinskega zidu \u2013 kamen\u010dek, ki je spro\u017eil veliki plaz uni\u010denja vzhodnega bloka”<\/a><\/p>\n

150 kilometrov dolg zid je Nem\u0161ka demokrati\u010dna republika (NDR) postavila v no\u010di na 13. avgusta 1961, v 28 letih, kolikor \u010dasa je zid stal, je pri poskusih njegovega pre\u010dkanja umrlo najmanj 140 ljudi, okoli 5000 jih je uspelo pobegniti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Postavljanje
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPostavljanje zidu leta 1961. Foto: AP<\/p>\n

Nem\u0161ki predsednik Frank-Walter Steinmeier je postavitev zidu opisal kot popoln propad vzhodnonem\u0161kega sistema in spomnil, da je do padca zidu leta 1989 med poskusi njegovega pre\u010dkanja umrlo ve\u010d kot 260 ljudi.<\/p>\n

Nem\u0161ki kancler Friedrich Merz je poudaril, da je zid ljudi nau\u010dil, da svoboda in demokracija nista samoumevni. “Zanju se moramo vedno boriti,” je zapisal na dru\u017ebenem omre\u017eju X. Ob tem je spomnil, da je Nem\u010dija brez Berlinskega zidu \u017ee dlje, kot je ta obstajal.<\/p>\n

Minister za kulturo Wolfram Weimer pa je opozoril, da trenutno tako levi kot desni skrajne\u017ei sku\u0161ajo omiliti zlo\u010dine vzhodnonem\u0161kega re\u017eima.<\/p>\n

“Vendar je bil ta re\u017eim okrutna diktatura brez svobodnih volitev, svobode tiska in svobode gibanja, za katero so bili zna\u010dilni (obve\u0161\u010devalna agencija) Stasi, mu\u010dilnice in pas smrti ob zidu,” je na osrednji slovesnosti ob obletnici v Berlinu poudaril Weimer.<\/p>\n

Nostalgija tako med skrajno desnico kot levico<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tLepi zapu\u0161\u010deni kraji: Ameri\u0161ka obve\u0161\u010devalna postaja na Hudi\u010devem hribu<\/a><\/p>\n

Ve\u010d nem\u0161kih strank, tako skrajno levih kot skrajno desnih, pred jesenskimi volitvami v ve\u010d de\u017eelah na vzhodu Nem\u010dije izra\u017ea nostalgijo po \u017eivljenju v nekdanji Nem\u0161ki demokrati\u010dni republiki, v nem\u0161\u010dini znano kot Ostalgie.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pred
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPred Brandenbur\u0161kimi vrati so postavili umetni\u0161ko instalacijo zidu in razstavo, katere namen je spodbuditi razmislek o tem, kaj ljudi danes dru\u017ei in kaj razdvaja. Foto: Reuters<\/p>\n

Med njimi je skrajno desna Alternativa za Nem\u010dijo (AfD), ki se ji septembra v de\u017eeli Sa\u0161ka – Anhalt obeta prva zmaga na de\u017eelnih volitvah. \u010clani AfD-ja so na enem svojih zborovanj pred kratkim tudi peli himno Nem\u0161ke demokrati\u010dne republike. Zakaj prav desni\u010darji?<\/p>\n

“Desnica uspe\u0161no posku\u0161a uskladiti protizahodne in protiliberalne ob\u010dutke iz NDR-ja s skrajno desni\u010darsko ideologijo. Na vzhodu se vra\u010dajo nostalgija po socializmu in simpatije do ruskega, nekdaj sovjetskega re\u017eima,” je za Radio Slovenija povedal zgodovinar Jens-Christian Wagner.<\/p>\n

“Nem\u010dija se nikoli ni po\u010dutila ogro\u017eena kot narod, kot je bilo to v drugih vzhodnoevropskih dr\u017eavah, kjer je sovjetska prevlada pomenila, da na neki na\u010din izgubi\u0161 svojo lastno identiteto. In mislim, da tega v Nem\u010diji ni bilo,” pa meni zgodovinarka Katja Hoyer.<\/p>\n

V \u010dasu svojega obstoja je zid postal simbol hladne vojne in delitve med komunizmom in demokracijo.<\/p>\n

Zid je padel 9. novembra 1989, 3. oktobra 1990 je sledila zdru\u017eitev Nem\u010dij.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ena najbolj znanih podob na Berlinskem zidu je sloviti grafit Bratovski poljub, ki prikazuje sovjetskega voditelja Leonida Bre\u017enjeva…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":190302,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[7451,47754,493,37,38,64,63],"class_list":["post-190301","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-berlin","tag-berlinski-zid","tag-nemcija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117089324723707319","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/190301","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=190301"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/190301\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/190302"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=190301"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=190301"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=190301"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}