{"id":190427,"date":"2026-08-13T19:22:15","date_gmt":"2026-08-13T19:22:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/190427\/"},"modified":"2026-08-13T19:22:15","modified_gmt":"2026-08-13T19:22:15","slug":"kmetje-ena-najhujsih-sus-v-zadnjih-desetletjih-zakaj-lahko-rastline-propadejo-kljub-namakanju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/190427\/","title":{"rendered":"Kmetje: Ena najhuj\u0161ih su\u0161 v zadnjih desetletjih. Zakaj lahko rastline propadejo kljub namakanju?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Posledice
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPosledice su\u0161e. Foto: BoBo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Voda do vsake njive bi moral biti zdaj moto”<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Leto\u0161nja su\u0161a je po ocenah kmetov in predstavnikov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije ena najhuj\u0161ih v zadnjih desetletjih. Na \u0161tevilnih obmo\u010djih dr\u017eave pridelki propadajo, \u0161koda pa ponekod dosega tudi 100 odstotkov. Na tokratnem ogledu razmer na terenu v okolici Ljubljane so predstavniki ministrstva za kmetijstvo, zbornice in kmetov opozorili na nujnost hitrega ukrepanja.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Dr\u017eavna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mojca Erjavec je poudarila, da je su\u0161a resni\u010dno pere\u010da in je v “\u0161tevilnih primerih prizadela pridelek skoraj do 100 odstotkov”. Po njenih besedah je ministrstvo za odpravljanje posledic lanske su\u0161e in pozebe \u017ee zagotovilo ve\u010d kot 15 milijonov evrov, prva izpla\u010dila pa naj bi stekla \u017ee prihodnji teden.<\/p>\n

“Glede teko\u010dih ukrepov za bla\u017eenje posledic krize zaradi visoke cene gnojil in goriv, ki so jim izpostavljeni kmetje in pridelovalci, zlasti v nekaterih sektorjih, snujemo ukrepe. Za to smo na evropski ravni dobili dodeljenih 2,7 milijona evrov, ki jih bomo zelo verjetno \u0161e nadgradili z dodatnimi dr\u017eavnimi ukrepi,” je pojasnila in dodala, da so v obdobju trenutne skupne kmetijske politike za namakanje zagotovili pribli\u017eno 10 milijonov evrov. Trenutno pa sta odprta dva razpisa.<\/p>\n

Zaradi vse ve\u010d vremenskih ujm pa bi kmetje morali razmisliti tudi o mo\u017enosti zavarovanja v kmetijstvu, za kar so prav tako na voljo subvencije, je poudarila.<\/p>\n

Sredstva za pomo\u010d po lanski su\u0161i in pozebi so zagotovljena iz razli\u010dnih virov. Vlada je na predlog kmetijskega ministrstva za odpravo posledic lanske su\u0161e zagotovila 8,45 milijona evrov, po odloku o finan\u010dni pomo\u010di za odpravo posledic \u0161kode v kmetijstvu zaradi pozebe 2025 je bilo izdanih 62 odlo\u010db v vrednosti nekaj ve\u010d kot 328.000 evrov, po programu odprave posledic \u0161kode zaradi lanske pozebe pa je za izpla\u010dilo pomo\u010di namenjenih 4,5 milijona evra.<\/p>\n

Poleg tega je Evropska komisija za nadomestilo izpada dohodka v pridelavi jabolk zaradi pozebe namenila 2,8 milijona evra, pri \u010demer je odlok v javni obravnavi, so pozneje za STA navedli ministrstvu za kmetijstvo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Namakanje
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNamakanje ni vedno u\u010dinkovito. Foto: BoBo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPodgor\u0161ek: Skoraj ni obmo\u010dja brez \u0161kode<\/p>\n

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jo\u017ee Podgor\u0161ek je poudaril, da leto\u0161nje leto zaznamuje niz zaporednih naravnih nesre\u010d: “Prakti\u010dno si letos naravne nesre\u010de podajajo roke po vsej Sloveniji. Za\u010delo se je s spomladansko su\u0161o, nato so sledili to\u010da in neurja, danes pa spremljamo posledice ene najhuj\u0161ih su\u0161 v zadnjih letih.”<\/p>\n

Po njegovih ocenah \u0161koda ni omejena le na posamezne kulture. “V tem letu so res izjemni upadi pridelkov, krme, zelenjave, krompirja, sadja, trta pred\u010dasno dozoreva. Pri krmi bomo nekaj posilirali, morda bo nekaj ton sila\u017ee, ki pa bo nekakovostna, brez \u0161kroba, prakti\u010dno bo samo voluminozna krma za \u017eivino in bo treba z dodatnimi mo\u010dnimi krmili dodajati energijo, ki jo pa\u010d \u017eivali potrebujejo. Ta situacija je res stresna in zahtevna za vse na\u0161e kmetije,” je \u0161e poudaril.<\/p>\n

Nekateri kmetje so po njegovih besedah, ker ne vedo, ali bodo imeli dovolj krme za zimo, prisiljeni prodajati \u017eivino, saj ne vedo, kako jo bodo prezimili. Na ministrstvo bo KGZS tudi poslal svoj predlog ukrepov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ministrstvo
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMinistrstvo za kmetijstvo je iz evropskih kmetijskih rezerv zagotovilo skoraj tri milijone evrov, je dejala dr\u017eavna sekretarka na ministrstvu Mojca Erjavec. Foto: BoBo\/\u017diga \u017divulovi\u0107<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tTudi agrotehni\u010dni ukrepi ne pomagajo<\/p>\n

\u010clan sveta KGZS-ja Bojan Cajhen pa je ob tem poudaril, da so letos odpovedali tudi posevki, kjer so kmetje uporabili vse razpolo\u017eljive agrotehni\u010dne ukrepe: “Tudi tam, kjer je bilo narejeno vse, kar je mogo\u010de, pridelek ni uspel. Na nekaterih nenamakanih povr\u0161inah \u0161koda dosega 100 odstotkov.”<\/p>\n

Veliko ve\u010d bo v prihodnosti treba vlagati v preventivne za\u0161\u010ditne ukrepe. V takih sezonah, kot je leto\u0161nja, bo morala tudi verjetno dr\u017eava prisluhniti s kak\u0161no dodatno pomo\u010djo, da se bo dejansko ohranila dolgoro\u010dna kmetijska pridelava, da se bodo \u010drede ohranile in da se bo dejansko pridelava zelenjave ohranila, da ne bodo kmetije obupale, pa prenehale kmetovati, je poudaril.<\/p>\n

Kmet Andrej Hribar pa je poudaril vse ve\u010dje finan\u010dne pritiske: “Prodajati bomo morali \u017eivino po nizkih cenah, medtem ko so stro\u0161ki goriva, gnojil in drugih vhodnih surovin ostali zelo visoki. Mati\u010dne \u010drede bomo sku\u0161ali ohraniti, da bomo lahko tudi v prihodnje proizvajali za trg.”<\/p>\n

Glede vpliva leto\u0161njega izpada pridelkov na prehransko varnost pa je Podgor\u0161ek opozoril, da bi lahko Slovenija postala \u0161e bolj odvisna od uvoza: “Na podro\u010dju \u017eit, sadja in zelenjave je Slovenija \u017ee zdaj premalo samooskrbna. Zaradi leto\u0161njih razmer bomo verjetno \u0161e bolj odvisni od uvoza.”<\/p>\n

\t\t\t\tDolgotrajna su\u0161a po vsej dr\u017eavi zdesetkala pridelek<\/p>\n

\t\tSLS predlagal dodaten nabor ukrepov
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"SLS
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSLS je zdaj del vladne koalicije. Foto: BoBo\/Borut \u017divulovi\u0107<\/p>\n

V Slovenski ljudski stranki (SLS) menijo, da predlagani ukrepi ne bodo zadostovali. <\/p>\n

“Na\u0161i kmetje, ki skrbijo, da nismo la\u010dni, opozarjajo na izpad klju\u010dnih polj\u0161\u010din. Najbolj sta prizadeta koruza (izpad do 90 odstotkov) in krompir (izpad od 30 do 90 odstotkov). Izpad voluminozne krme na travnikih dosega okoli 70 odstotkov, marsikje tretjega odkosa sploh ne bo,” so zapisali. Kmetje so tako prisiljeni v pred\u010dasno zaklju\u010devanje pa\u0161e, dokup drage krme ali celo v zmanj\u0161evanje stale\u017ea \u017eivali. Kot so opozorili, se \u017ee za jesen napoveduje prvi val podra\u017eitev sadja in zelenjave, saj se kmetje spopadajo z ogromnim izpadom dohodka.<\/p>\n

\t\t\t\t\u0160kodo zaradi su\u0161e bo bla\u017eil tudi evropski denar<\/p>\n

Ob tem v stranki menijo, da re\u0161evanje krize zahteva kombinacijo interventnih korakov in dolgoro\u010dnih sistemskih prilagoditev podnebnim spremembam. “Podpiramo Zdru\u017eenje slovenske kme\u010dke iniciative, ki zahteva vklju\u010ditev mati\u010dnih \u010dred goveda v sistem blagovnih rezerv, da se prepre\u010di mno\u017ei\u010dni zakol \u017eivali. Za ekolo\u0161ke kmete predlagamo za\u010dasno dovolitev uporabe neekolo\u0161ke krme za ekolo\u0161ko \u017eivino brez izgube certifikatov. Kmetje so se \u017ee prilagodili su\u0161i: izvajajo pred\u010dasno siliranje, mul\u010denje in preudarno gnojenje, marsikdo goji proti su\u0161i odpornej\u0161e sorte,” so zapisali.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u0160tevilne
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u0160tevilne evropske dr\u017eave, tudi Slovenijo, je prizadela huda su\u0161a. Foto: BoBo<\/p>\n

Glede nujnosti namakalnih sistemov in zadr\u017eevalnikov so opozorili, da ima Slovenija z namakalnimi sistemi opremljenih manj kot dva odstotka oz. okoli 6200 hektarjev primernih povr\u0161in. Nujna sta \u0161e pospe\u0161itev birokratskih postopkov za gradnjo akumulacij in namakanje ter strate\u0161ko dvo- in ve\u010dnamensko gospodarjenje z vodnimi viri. Kot primer mogo\u010dega pove\u010danja so izpostavili zadr\u017eevalnik \u017dovnek v Spodnji Savinjski dolini.<\/p>\n

Nesprejemljivo se jim zdi dolgotrajno pridobivanje dovoljenj za gradnjo zadr\u017eevalnikov vode, saj zni\u017euje gospodarnost dr\u017eave kot celote in ogro\u017ea njene strate\u0161ke interese. Kot so \u0161e dejali, je treba med drugim racionalizirati postopke, sprejeti dr\u017eavni prostorski na\u010drt za namakanje v Prekmurju, krepiti namakanje v Podravju, vlagati v gospodarne na\u010dine namakanja in povezati namakalne sisteme in zadr\u017eevalnike.<\/p>\n

“Kot dru\u017eba se moramo zavedati, da bomo brez kmeta la\u010dni. Zdrava hrana je tudi temelj zdravja. Samooskrba z vidika narodove samostojnosti pomeni veliko: ali bomo za svoje pre\u017eivetje poskrbeli sami ali pa bomo to prepustili drugim \u2013 po njihovi volji in pogojih,” so \u0161e zapisali.<\/p>\n

Zakaj lahko rastline propadejo kljub namakanju? Stroka pojasnjuje. <\/p>\n

Su\u0161ni stres pri rastlinah ni povezan le s pomanjkanjem vode v tleh, temve\u010d tudi z vro\u010dim in suhim zrakom, ki pospe\u0161uje izgubljanje vode. Prav to je razlog, da zalivanje rastlin oziroma namakanje kmetijskih povr\u0161in ne pomaga v \u017eeleni meri, so zapisali<\/a> na ljubljanski biotehni\u0161ki fakulteti.<\/p>\n

\u010ceprav su\u0161o najpogosteje dojemamo kot pomanjkanje vode v tleh, rastline v ekstremnih poletnih razmerah za\u010dnejo propadati tudi takrat, ko so tla \u0161e vla\u017ena. Glavni razlog za to je intenzivna transpiracija oziroma oddajanje vode iz nadzemnih delov rastlin v ozra\u010dje, je v sporo\u010dilu za javnost pojasnil profesor fiziologije rastlin na Biotehni\u0161ki fakulteti Univerze v Ljubljani Dominik Vodnik.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Su\u0161a
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSu\u0161a v okolici Ljubljane. Foto: BoBo\/\u017diga \u017dIvulovi\u0107<\/p>\n

Pri obi\u010dajnem delovanju oskrba nadzemnih delov rastline z vodo poteka tako, da se ob izhlapevanju vode skozi mikroskopske odprtine na listni povr\u0161ini, imenovane listne re\u017ee, v listih ustvarja podtlak, ki vle\u010de vodni stolpec po rastlini navzgor. Proces poganja primanjkljaj do polnega nasi\u010denja zraka z vodno paro, strokovno imenovan deficit tlaka vodne pare.
Toplej\u0161i zrak lahko sprejme ve\u010d vode, zato se ob isti absolutni koli\u010dini vodne pare v zraku pove\u010da deficit tlaka vodne pare. Te\u017eave nastopijo, \u010de je zaradi intenzivne transpiracije vlek vode v rastlini premo\u010den.<\/p>\n

“V celicah prevodnih tkiv pride do pretrganja vodnega stolpca ali embolije. Posamezne embolije za delovanje rastline niso usodne, ob njihovem ve\u010djem obsegu pa pride do zmanj\u0161anja prevodnosti in omejene oskrbe listov z vodo,” je razlo\u017eil Vodnik. V ekstremnih vro\u010dih poletnih su\u0161ah se pojavljajo mno\u017ei\u010dne embolije in posledi\u010dno delno ali popolno su\u0161enje nadzemnih delov rastlin.<\/p>\n

Opisane te\u017eave se lahko ob zelo suhem zraku pojavijo tudi, \u010de so tla vla\u017ena, zato zalivanje rastlin oziroma namakanje kmetijskih povr\u0161in nista v veliko pomo\u010d.<\/p>\n

“Za \u0161tevilne dele kopnega obstajajo znanstveni dokazi, da se su\u0161nost ozra\u010dja, podobno kot temperatura, pove\u010duje bolj, kot se je spreminjala pred industrijsko revolucijo. Deficit tlaka vodne pare postaja eden aktualnej\u0161ih dejavnikov okoljskih sprememb, ki se mu zaradi u\u010dinkov, kot sta vpliv na rastlinsko pridelavo in umiranje gozdov, posve\u010da precej znanstvene pozornosti,” so \u0161e zapisali na fakulteti.<\/p>\n

\t\t\t\tKaj pa zavarovanje kmetijskih pridelkov?<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Posledice su\u0161e. Foto: BoBo Sorodna novica “Voda do vsake njive bi moral biti zdaj moto” Spremljajte RTVSLO.si kot…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":190428,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[31203,1126,19769,59,61,62,37,58,60,38,1146,47697],"class_list":["post-190427","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-kmetije","tag-pomoc","tag-pridelki","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-susa","tag-zivina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117089832068160251","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/190427","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=190427"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/190427\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/190428"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=190427"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=190427"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=190427"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}