<\/p>\n Preberite tudi: Ruska prijateljica Pirc Musarjeve dr\u017eavljanstvo dobila brez vidnih rezultatov v \u0161portu<\/p>\n
<\/a><\/p>\n
Slovenija po ustavi sledi delitvi treh vej oblasti, pri \u010demer ima dejansko najvi\u0161ji status sodne veje oblasti Vrhovno sodi\u0161\u010de RS. Vendar je potrebno dodati, da sodnike na predlog Sodnega sveta \u0161e vedno izvoli zakonodajni organ, to je Dr\u017eavni zbor RS. Enako velja za Ustavno sodi\u0161\u010de RS, ki ima tu poseben status, saj neposredno ne sodi v nobeno od vej oblasti. Naloga ustavnega sodi\u0161\u010da je varovanje ustave in \u010dlovekovih pravic, kar pomeni, da lahko zakone, za katere presodi, da so neustavni, razveljavi.<\/p>\n
Pred kratkim smo \u017ee pisali o tem, da je veliko ve\u010dino sedanjih ustavnih sodnikov predlagala sedanja predsednica RS\u00a0Nata\u0161a Pirc Musar, potrdila pa ve\u010dina prej\u0161nje sestave DZ, ko je imel sedanji opozicijski troj\u010dek izrazito ve\u010dino. Za izvolitev kandidata za ustavnega sodnika je namre\u010d potrebno 46 glasov, torej kvalificirana ve\u010dina, ki zadostuje volji trenutne koalicije. Ker ni potrebna ustavna, torej dvotretjinska ve\u010dina, za izvolitev ustavnih sodnikov ni potreben \u0161ir\u0161i konsenz, to pa predstavlja nevarnost, da si politi\u010dna opcija priskrbi nekak\u0161no dolgoro\u010dno za\u0161\u010dito v primeru, \u010de bi morala oditi v opozicijo. Ob tem naj spomnim, da mandat ustavnih sodnikov traja devet let, mandat vlade in DZ pa \u0161tiri leta. Mandat predsednika republike traja pet let, v primeru ponovne izvolitve torej (do) deset let. \u010ce k temu dodamo \u0161e nagrajevanje nekdanjih ustavnih sodnikov za \u00bbprimerna\u00ab glasovanja, se hitro poka\u017ee, da ustavno sodi\u0161\u010de s tem izgublja primarno legitimnost in postane arbitrarni zaveznik politi\u010dne opcije, ki ga je postavila. Tako smo pred kratkim bili pri\u010de prestopa nekdanje ustavne sodnice\u00a0\u0160pelce Me\u017enar\u00a0v to\u017eilske vrste. Sklep o tem je tik pred svojim odhodom sprejela \u0161e\u00a0Golobova\u00a0vlada.<\/p>\n
Primer RTV: v 90ih letih je ustavno sodi\u0161\u010de \u0161\u010ditilo pred vplivom politike
\u010ce analiziramo denimo zadnjo odmevno odlo\u010ditev US o RTV Slovenija, se lahko za\u010dudimo, kako je edino\u00a0Marko Starman\u00a0od novej\u0161ih ustavnih sodnikov upal glasovati proti. Pa tudi, kako je US v 90ih letih tedaj \u0161\u010ditil RTV pred prevelikim vplivom politike, ko je hotel Svet RTVS po zamenjavi zakona o RTVS spodbiti mandat tedanjega generalnega direktorja RTVS\u00a0\u017darka Petana. Ob tem naj spomnimo, da je po tistem \u0161e dobro desetletje obveljala ureditev, po kateri je \u010dlane Sveta RTVS kakor delegirala civilna dru\u017eba oz. vnaprej zakonsko dolo\u010dene organizacije. Torej v duhu delegatskega korporativnega sistema, na katero volivci dejansko nimamo vpliva (tak\u0161no sestavo ima denimo Dr\u017eavni svet RS, vendar njegove \u010dlane volijo skupine elektorjev). Zato so lahko dolo\u010dene vplivne politi\u010dne osebnosti, kot je Janez Kocijan\u010di\u010d, dolgoletni politik SD in v preteklosti tudi predsednik te stranke, preko delegiranja npr. Olimpijskega komiteja Slovenije dobile mo\u010dno mo\u010d odlo\u010danja. Zakonska novela je leta 2005 (v \u010dasu prve\u00a0Jan\u0161eve\u00a0vlade) tak\u0161en na\u010din odpravila in uvedla Programski svet RTVS, v katerega so lahko skupine dr\u017eavljanov predlagale razli\u010dne kandidate (tudi z razli\u010dno dolgimi mandati!), potrjeval pa jih je dr\u017eavni zbor.<\/p>\n
Kot je znano, je ta ureditev zdr\u017eala pribli\u017eno dve desetletji. Golobova vlada je s spremembo zakona to ukinila in spet uvedla stari delegatski sistem, s \u010dimer je javni zavod RTV Slovenija kakor \u201cdepolitizirala\u201d, dejansko pa ohranila vpliv svojih politi\u010dnih korifej pod pretvezo civilne dru\u017ebe. Kar pomeni, da smo dobili nekak\u0161en \u201cdeja vu\u201d iz 90h let. In to ureditev je US v sedanji sestavi ve\u010dinsko potrdilo kot skladno z ustavo. Ker je treba prej\u0161njim oblastnikom verjeti na besedo, da so javni zavod za\u0161\u010ditili pred vplivi politike in torej herojsko \u017ertvovali tudi ves svoj politi\u010den vpliv na javni zavod. Kdo je lahko \u0161e bolj naiven?<\/p>\n
US z arbitrarnim odlo\u010danjem kot zaveznik opozicije
\u010ce bi denimo sedanja koalicija ob pomo\u010di stranke Resni.ca sprejela novi zakon o RTVS \u2013 kar bi bilo nujno \u2013 in uvedla pribli\u017eek ureditve iz leta 2005, bi zelo verjetno pri\u0161lo do situacije, da bi skupina poslancev iz opozicije zakon odnesla v presojo ustavnega sodi\u0161\u010da, ki bi zakon seveda razveljavil. Pa ne zato, ker bi bil v resnici v neskladju z ustavo, pa\u010d pa zato, ker se ne ujema s pogledi tranzicijske levice na ustavo.<\/p>\n
In to je ta situacija, na katero tranzicijska levica ra\u010duna in dejansko je od tega profitirala \u017ee v \u010dasu tretje Jan\u0161eve vlade. Na ra\u010dun kadrovske sestave senata US, ki odlo\u010da predvsem arbitrarno in politi\u010dno pristransko, lahko vsak pomembnej\u0161i zakon pade. To dejansko pomeni, da smo se zna\u0161li v nekak\u0161ni ustavni \u00bbluknji\u00ab, ko je ustavno sodi\u0161\u010de nekak\u0161na vzporedna veja oblasti in pri tem u\u017eiva sistemsko za\u0161\u010dito, medtem ko je izvajanje programa, ki so ga volivci podprli na volitvah, vedno bolj omejeno.<\/p>\n
Na drugi strani imamo predsednico republike, ki je bila sicer izvoljena na neposrednih volitvah, a o\u010ditno no\u010de dajati odgovorov javnosti v zvezi s sumljivo prometno nesre\u010do na zadnji julijski dan, pa\u010d pa igra na \u010dustva ljudi, \u010de\u0161 da je \u017ertev vladne propagande, morda celo kak\u0161ne zarote. \u010cetudi je njen vpliv formalno omejen, velja spomniti na \u010das osamosvajanja, ko je imel\u00a0Milan Ku\u010dan\u00a0kot predsednik predsedstva dejansko ve\u010dji vpliv kot tedanja neokomunisti\u010dna opozicija, in je mo\u010dno omejeval delovanje Demosa.<\/p>\n
Vse to izhaja iz politi\u010dne filozofije \u201cenovitosti\u201d in \u201cmonolitnosti\u201d, na katero je prisegal tudi znameniti razvpiti komunisti\u010dni funkcionar Stane Dolanc, za katerim tako Pirc Musarjeva kot ustavno sodi\u0161\u010de lahko ponavljajo: \u201cMi smo oblast \u2013 \u010de ne bi bili mi, bi bil nekdo drug, a za zdaj temu ni tako in tudi nikoli ne bo.\u201d<\/p>\n
Ga\u0161per Bla\u017ei\u010d<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Francoski razsvetljenski filozof Charles de Montesquieu je bil tisti, ki je prvi teoreti\u010dno predstavil delitev oblasti na zakonodajno,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":190636,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[7251,1197,59,61,62,37,58,60,38,47787,8080],"class_list":["post-190635","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-izpostavljeno","tag-natasa-pirc-musar","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-stane-dolanc","tag-ustava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117091089961574879","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/190635","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=190635"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/190635\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/190636"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=190635"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=190635"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=190635"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}